Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretira igralka Ana Hribar

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Epidemija novega koronavirusa bo otroke in mladino prikrajšala tudi za kakovostne počitniške vsebine. Združenje animatorjev Oratorija napoveduje, da bodo v zdajšnjih zdravstvenih razmerah lahko organizirali za tretjino manj krajevnih oratorijev po župnijah kot lani. Katoliška mladina je po odločitvi škofov odpovedala letošnjo Stično mladih. Bodo pa skušali julija prvič izpeljati Birmanski kamp za mlade in kljub omejitvam nekaj mladih odpeljati na Poletni teden v Taize. V oddaji Sledi večnosti bomo gostili Matevža Mehleta iz Katoliške mladine in vodjo oratorijskih usposabljanj Tilna Mlakarja.

Sv. Ciril in Metod sta apostola, ki godujeta v teh dneh. Za Slovence in vse Slovane imata poseben pomen, saj sta širila krščansko vero v stari cerkveni slovanščini, jeziku, ki naj bi se govoril v okolici Soluna, od koder sta izhajala. Po njuni zaslugi je postal prvi knjižni jezik Slovanov. Še vedno se uporablja v pravoslavnih cerkvah in pri glagoljaški liturgiji. Glagoljaši so torej delovali tudi na naših tleh – to dokazujejo nekateri glagoljaški zapisi. Kaj pa glagoljaška glasba?  O njej je bolj malo podatkov. Glagoljaško petje je izpričano le za glagoljaški frančiškanski samostan v Kopru. Staro cerkveno slovanščino pa so v svojih skladbah uporabili tudi nekateri glasbeni ustvarjalci, med njimi Vasilij Mirk, tržaški skladatelj, ki je deloval v 2. polovici 19. in v 1. polovici 20. stoletja. Eno svojih vokalnih del je poimenoval Liturgija svjatoga Joanna Zlatoustago, op. 88.

Neposredni prenos bogoslužja Iz evangeličanske cerkve v Križevcih na Goričkem. Sodelovali bodo tamkajšnji verniki, vodil ga bo evangeličanski duhovnik Mitja Andrejek. Za glasbeno spremljavo bodo skrbeli: Tadej Andrejek s trobento, Lara Borovič z violino in organist Borut Andrejek.

V oddaji Evroradijski koncert bomo predvajali posnetek koncerta violinista Liviuja Prunaruja in Romunske kraljeve camerate, ki sta pod dirigentskim vodstvom Constantina A. Grigoreja 8. marca nastopila v koncertni dvorani Romunski Atenej v Bukarešti. Na sporedu sta bili mojstrovini Ludwiga van Beehovna: Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 61 in Simfonija št. 3 v Es-duru, op. 55, 'Eroica'.

Predvajali bomo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Pisatelj Rado Murnik je v zadnjem desetletju 19. in prvih dveh desetletjih 20. stoletja v svojih spisih in tudi kot urednik satiričnih časnikov Jež in Osa zabaval slovenske bralce s humornimi zgodbami o raznovrstnih značajih; smešil je povzpetništvo, bahavost, preračunljivost in podobne lastnosti tedanjega malomeščanskega in podeželskega človeka. Zaslovel je s satiričnim romanom Groga in drugi, kmalu so sledili povest Matajev Matija, dve satirični igri in druga besedila, njegovo zadnje obsežnejše delo pa je zbirka humoresk Ženini naše Koprnele. Konec meseca bo minilo 150 let od njegovega rojstva, zato bomo ves julij v oddaji Humoreska tega tedna poslušali njegova besedila. Začenjamo s kratko humoresko Večni snubač v interpretaciji igralca Borisa Kralja.

...

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V današnji in prihodnji oddaji bomo predvajali posnetke s koncerta, ki je bil izveden 19. januarja letos v dvorani sv. Davida v Cardiffu v Walesu. Valižanski glasbeniki so ob 250. obletnici Beethovnovega rojstva izvedli rekonstrukcijo epskega, štiri ure trajajočega koncerta oziroma glasbene akademije, kot so tovrstne dogodke označevali na začetku 19. stoletja. Ludwig van Beethoven je koncert pripravil 22. decembra 1808 v gledališču Theater an der Wien na Dunaju. Gre za enega njegovih najpomembnejših; na njem so bile prvič izvedene vse skladbe na sporedu razen ene – koncertne arije Ah! perfido, op. 65. Spored so poleg nje sestavljali še Peta in Šesta simfonija, Četrti klavirski koncert, odlomki iz Maše v C-duru, Fantazija za klavir v g-molu, op. 77 in Zborovska fantazija, op. 80.
Zaradi izjemne dolžine bomo koncert predvajali v dveh delih. Danes je torej na vrsti prva polovica, v kateri so nastopili Nacionalni valižanski zbor BBC, orkester Valižanske nacionalne opere in dirigent Carlo Rizzi. Najprej je zvenela Simfonija št. 6 v F-duru, 'Pastoralna'. Sledila je koncertna arija Ah! perfido, nato pa bomo slišali še Glorio iz Maše v C-duru in Klavirski koncert št. 4 v G-duru, op. 58, v katerem je kot solist nastopil pianist Steven Osborne.

Dopisnik RTV Slovenija iz Rima Janko Petrovec se je v drugi polovici februarja znašel na barikadah evropskega širjenja epidemije, ob intenzivnem vsakodnevnem poročanju za naš radio in televizijo pa so nastajali tudi zapisi, s katerimi je sprva odgovarjal na vprašanja svojih sledilcev na družbenih omrežjih. Toda sčasoma so premisleki Janka Petrovca postajali čedalje bolj osebni »pomisleki, zamisleki in tudi domisleki«, kot je zapisal v uvod svoje knjige dnevniških zapisov. Ta bo izšla te dni z naslovom Karantena. Rim. Besedilo bo interpretiral avtor sam, za radio pa so oddajo oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jon Čergan in urednik oddaje Matej Juh.

Glasbena medigra.

V tokratni oddaji bomo gostili biblicista, prevajalca Svetega pisma, koprskega škofa dr. Jurija Bizjaka. Tema pogovora bo naš vsakdanji odnos do božje besede: kako nam redno prebiranje Svetega pisma pomaga ne le utrjevati vero in v njej naše upanje, pač pa celostno ponuja odgovore na vsa najpomembnejša vprašanja našega življenja?

Marij Čuk je ob 100. obletnici požiga Narodnega doma napisal delo Črni obroč, prvi romaneskni opis tega dogodka v zgodovini slovenskega slovstva. 13. julija bo minilo sto let, odkar so fašisti požgali Narodni dom v Trstu, s to obletnico pa je povezano tudi sedanje vračanje novega Narodnega doma Slovencem.

Roman Marija Čuka bo brala Tržačanka Patrizia Jurinčič Finžgar, ki je študij dramske igre na AGRFT končala leta 2015. Njene prve profesionalne izkušnje segajo v obdobjepred študijem, ko je pogosto sodelovala s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu, med študijem pa še z Mestnim gledališčem Ljubljanskim, SNG Drama Ljubljana, Lutkovnim gledališčem Ljubljana in Cankarjevim domom Ljubljana. Od leta 2016 je članica ansambla SNG Nova Gorica, istega leta pa je prejela tudi Borštnikovo nagrado za mlado igralko.
Ob branju zvočne knjige je Patrizia povedala: "... Marij Čuk v romanu Črni obroč pripoveduje o rani, ki se po sto letih še vedno ni zacelila. A zdi se, da to počne z zaupanjem v prihodnost: njegov jezik je zdaj boleče konkreten, zdaj skrajno poetičen. Ne skriva bolečine, vendar išče izhod iz nje v lepoti. Branje je bilo zame užitek in priložnost, da se spomin vrne k dogodkom, za katere si vsi želimo, da se nikdar več ne bi ponovili."

Režiser: Alen Jelen
Bralka: Patrizia Jurinčič Finžgar
Tonski mojster: Urban Gruden
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Produkcija: Radio Slovenija in ZKP RTV SLO
Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija junija 2020.

Nocoj bomo najprej poslušali zadnje tri skladbe iz Messiaenove Knjige o svetem Rešnjem telesu: Molitev po obhajilu, Pomnožena navzočnost, Darovanje in sklepna Aleluja, potem pa še njegovi deli Nebeška gostija in Verz za praznik posvetitve cerkve.

Tokratno oddajo namenjamo predstavitvi legendarnega slovenskega džezovskega glasbenika Boruta Bučarja. Zgodovino slovenskega džeza je zaznamoval s sodelovanjem v skupini Ljubljanski jazz ansambel, pozneje pa je bil dolgoletni vodja zasedbe Greentown Jazz band.

Ob smrti pesnika Vinka Žitnika mineva 40 let. Žitnik se je rodil ob začetku prejšnjega stoletja in napisal veliko meditativnih in duhovno uglašenih pesmi. Oddajo je pripravil Andrej Rot, pesmi Vinka Žitnika je interpretiral dramski igralec Tomaž Gubenšek, vezno besedilo je brala Sanja Rejc, glasbena oprema Nina Kodrič, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Leta 1930 je časopis Slovenski gospodar, tednik za štajersko podeželje, med drugim objavljal članke o hrani in stradanju. Takole je pisalo v njem: »Pred dobrimi 30 leti je bilo splošno razširjeno mnenje, da je mogoče človeku brez hrane prebiti le 6 do 7 dni. To trditev je ovrgel temeljito umetnik v stradanju, Amerikanec dr. Tanner. Proti vstopnini se je pustil zapreti v stekleno omaro. Radovedneži so se lahko prepričali, da ni zavžival v preteku 40 dni nič druzega nego vodo. Od tega Amerikanca naprej so nastopali umetniki v stradanju, ki so se spravili tako daleč, da so vzdržali brez vsake hrane 50 dni.« Na absurdnost takega vzbujanja pozornosti, kakršnega je, mimogrede, poln tudi današnji čas, pa je v črtici Umetniki v stradanju opozoril pisatelj Franz Kafka. Interpretiral jo bo Kristijan Muck.