Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Petek, 7. avg. 2020

Prvi • Pet, 7. avg.

00:00
Poročila

00:15
Nočni obisk

01:00
Poročila

02:00
Poročila

Bronja Žakelj
Belo se pere na devetdeset
Zvočna knjiga

Avtobiografski roman o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahú in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizbežno soočeni.

Bere dramska igralka: Saša Mihelčič
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina
Tonska realizacija: Sonja Strenar, Urban Gruden, Klemen Veber
Režija: Klemen Markovčič

Produkcija Radio Slovenija in Beletrina

02:35
Ponovitev

03:00
Poročila

04:00
Poročila

04:45
Dnevni koledar

05:00
Poročila

05:03
VSAK DAN JE LEP (glasbena preobleka)

05:10
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Spoštovani, k Jezusu je nekoč pritekel bogati mladenič in ga notranje vznemirjen vprašal, kaj naj stori, da bi bil rešen (Mr 10,17-22). Pohvalil se je, da Božje zapovedi pozna in jih že od svoje mladosti izpolnjuje. Jezus njegovega mehaniziranega, priučenega, prisiljenega in globoko vrezanega pobožnjakarstva ni obsodil, ampak mu je ponudil oznanilo svobode – evangelij. Narcisoidni mladenič je svoje početje idealiziral, s čimer je svoj ego povzdignil, svoje pomanjkljivosti pa potlačil. Med njegovo resničnostjo in ideali je nastal prepad, zato je prišel po pomoč k Jezusu. Previsoka pričakovanja so v njem povzročala napetost. Jezusov nasvet, ki je bil pravzaprav preizkus, naj proda, kar ima, in dá ubogim, da bi imel zaklad v nebesih, ter naj se odloči hoditi za njim, je naletel na gluha ušesa. Povabljen je bil spremeniti sebe in spremenil bi tudi bolni svet, kajti svet mora biti ozdravljen najprej v človeku (Ernst Steinbach). Šele tedaj postane človeška družba človečnejša. Jezusov predlog je bil zanj kot dreganje v osje gnezdo. Kar nenadoma več ni bil razpoložen. Manjkal mu je smisel življenja. Viktor Frankl je dokazal, da je smisel, ki ga mora človek najti, nekje izven človeka. Če bi bil v nas, ne bi po njem hrepeneli in ga neumorno iskali.
Mladeničevo hrepenenje po odnosu z Bogom in bližnjimi je ostalo neizpolnjeno, čeprav je imel vse. Globoko v sebi je čutil neskladje med religijo in vero, med zapovedmi in ljubeznijo, zato ne preseneča, da je odšel od Jezusa žalosten. Imel je namreč veliko premoženje, a ga ni bil pripravljen deliti z drugimi. Zabeleženo je, da je zato izgubil zaklad v nebesih. Jezus ni hotel mladeniča oškodovati in omejiti, ampak ga je želel osvoboditi od zasvojenosti. Toda sebični mladenič se zakladu na Zemlji ni zmogel odreči zato, ker se je bal, da bo zmanjkalo njemu, čeprav bi ga ravno darovanje izpolnilo. Nič ni narobe z bogastvom. Narobe je, da je bilo bogastvo njegov idol. Človek nima toliko, kolikor je nakopičil, ampak kolikor je dal. Bogati skopuh tega ni zmogel, zato ni krenil za radodarnim Jezusom. Samo kdor je pripravljen na darovanje, doživlja svojo izpolnitev – svoje večno življenje, kar je več kot nesmrtnost. Božja matematika je drugačna od naše. Pri Bogu je deset minus ena enajst, ne pa devet. Moja prihodnost je Bog, ali pa ostanem brez nje.

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar: Jutranji koledar, 7. 8.

06:15
Vreme z meteorologom

06:30
Poročila

Erik Toth in Mirna Buić sta si prvo edicijo Slovarja izolskega slenga zamislila še kot študenta antropologije in kulturologije. Letos, po desetih letih, je na vrsti že tretja izdaja, med najnovejšimi zbranimi besedami je interkuler.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Vrtnine na zelenjavnem vrtu poleti pridno zalivamo, velikokrat pa pozabimo na sadovnjak ali posamezna sadna drevesa v vrtu. Tudi ta ob visokih zračnih temperaturah potrebujejo več vode in če ni dovolj padavin, moramo poskrbeti za dodatno vodo. Kako, koliko, kdaj, pa tudi to, kako je poleti z gnojenjem in obrezovanjem sadnega drevja, bo v Zelenem nasvetu pojasnil Plantellin strokovnjak Vanes Husić.

08:00
Poročila

Vročinski valovi na eni in huda neurja z močnim vetrom in točo na drugi strani – to je vremenska realnost poletij v zadnjih letih. Kakšen vpliv ima lahko tako vreme na cvetoče in druge okrasne grme, ki lepšajo vaš vrt? Kako jim pomagati po toči in vetru, ali je v vročih in suhih dneh potrebno zalivanje, katera so preostala poletna opravila, na katera pri oskrbi okrasnih grmov ne smemo pozabiti? Gost petkovega Svetovalnega servisa bo Peter Ribič iz Biotehniškega centra Naklo.

Za dober dan skladba Don't go breaking my heart, ki sta jo zapela Elton John in Kiki Dee in je 7. avgusta leta 1976 prišla na prvo mesto angleške lestvice.

08:42
Obvestila

09:00
Poročila

10:00
Poročila

11:00
Poročila

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

12:32
Prvi na koči - Koča na Žavcarjevem vrhu, 8.8.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

13:23
Osmrtnice, obvestila

14:00
Poročila

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:15
Obvestila

17:00
Poročila

Če bo obveljal predlog, s katerim Ministrstvo za okolje in prostor popravlja in dopolnjuje zastareli stanovanjski zakon, se bodo postopno v treh letih povečale neprofitne najemnine in hkrati dvignile subvencije za plačilo najemnin socialno šibkejšim. Republiški stanovanjski sklad bi vzpostavil javno najemniško službo; o uspehu njenega delovanja je še mnogo pomislekov. Zakaj še vedno nimamo korenite spremembe stanovanjskega področja, pač pa le popravke? Česa bi se morala lotiti obsežnejša reforma? Bi lahko z davki uravnavali dogajanje na stanovanjskem trgu?

O vsem tem in novostih predlaganega stanovanjskega zakona voditeljica Maja Derčar in gosti:
- Anita Hočevar Frantar, vodja sektorja za stanovanja na Ministrstvu za okolje in prostor
- Črtomir Remec, direktor Stanovanjskega sklada RS,
- Anton Kožar inštitut za nepremičnine, d.o.o.

18:00
Poročila

Vsak delavnik ob 18.15 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Velika neroda - se nauči trobiti.\t\t\t\t
Pripoveduje: Katja Levstik.
Napisal: Erich Kästner.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1976.

Že ob kratkem brskanju po spletu se lahko poučimo, da so Trbovlje glede na število prebivalcev deveto največje mesto v Sloveniji, da so kulturno in upravno središče Zasavja in da tam stoji najvišji dimnik v Evropi, ki s 360 metri zgovorno priča o industrijski naravi kraja. V Trbovljah so namreč že v začetku devetnajstega stoletja začeli izkopavati premog. Ukvarjali so se torej z dejavnostjo, ki je v ozko, dotlej le redko poseljeno dolino privabila številne nove priseljence, ki so kraj hitro preobrazili v verjetno najbolj industrializirano mesto na tedanjem Slovenskem, toliko bolj, ker so poleg rudnikov v Trbovljah sčasoma začele obratovati še tovarna cementa ter elektrarna in žaga. Skupaj z razmahom teh gospodarskih dejavnosti se je v Trbovljah že zelo zgodaj razvil tudi pravi industrijski proletariat, ki je nato v dvajsetem stoletju z odmevnimi stavkami, z odločnim nasprotovanjem jugoslovanskim unitaristom, zbranim v prosluli Orjuni, in z dovzetnostjo za revolucionarno marksistično politiko, mestu in Sloveniji zapustil prav posebno dediščino. Tako o Trbovljah torej spletna modrost. A to je prej ali slej le vrh pregovorne ledene gore. Če namreč hočemo vedeti, kaj pravzaprav pomeni živeti v Trbovljah, kakšen je specifičen duh tega kraja, kako mislijo in čutijo njegovi ljudje, tedaj bo treba poiskati druge, drugačne informacije. V tem smislu pa nam še kako lahko pomaga čisto sveža Trboveljska knjiga: lepljenka o mestu v času in prostoru, ki jo je pripravil pesnik, esejist in, kajpada, Trboveljčan, Uroš Zupan. Med platnicami knjige, ki je izšla pri Slovenski matici v okviru knjižne edicije Mestne knjige, je Zupan namreč zbral množico literarnih odlomkov ter likovno-umetnostnega gradiva, ki so ga ustvarili slovenski umetniki, ki so bili v življenju tako ali drugače povezani z mestom sredi zasavskih hribov. Kako torej se skozi prizmo te lepljenke, v kateri se med drugim prepletajo pesmi Toneta Seliškarja, oljne slike Janeza Kneza, avtobiografska proza Mire Mihelič ter strip Lucije in Damijana Stepančiča, navsezadnje razkriva specifični genius loci Trbovelj, smo v tokratnem Kulturnem fokusu preverjali v pogovoru z Urošem Zupanom. Oddajo pripravil Goran Dekleva.

21:00
Poročila

V prvi avgustovski oddaji lahko prisluhnete zgodbi Tine Hodnik, ki že več kot desetletje z družino živi v Avstraliji. Delo in novi dom je našla v večmilijonskem Melbournu, kjer so se prav v zadnjih dneh zelo zaostrile razmere zaradi novega korona virusa. Pomudili se bomo tudi v Srbiji in se s profesorico dr. Majo Djukanović iz Beograda pogovarjali o poletnem utripu v srbski prestolnici, o njenem delu povezanem s slovenskim jezikom in delovanju slovenske skupnosti v Beogradu. Ustavili pa se bomo tudi v Berlinu, kjer se v ponedeljek začenja novo šolsko leto. Z učiteljico slovenskega dopolnilnega pouka Magdaleno Novak se bomo zato posvetili slovenski dopolnilni šoli v nemškem glavnem mestu. Beseda bo tekla o tem, kdaj in kako natančno bo stekel pouk, pa tudi kako se je izteklo nekoliko neobičajno minulo šolsko leto.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

23:00
Poročila

Muhasto poletje iz leta 1926 je humoristična novela in sodi med klasična dela češke literature. Vladislav Vančura v njej v izbrušenem slogu s primesmi arhaizmov hudomušno pripoveduje o treh gospodih, ki se dolgočasijo v majhnem kopališču ob reki in v privzdignjenem jeziku klobasajo o življenjskih banalnostih, dokler tega lenobnega kopališkega razpoloženja ne razgiba prihod potujočih komedijantov, čarovnika in njegove lepe družabnice. Vsak od gospodov poskuša lepo gospodično na svoj način razvedriti. Leta 1967 je Jiří Menzel po noveli posnel film. Odlomek je prevedla Nives Vidrih.

Džez pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov