Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V zadnji oddaji o Clari Wieck Schumann bomo osvetlili obdobje, ko se ji je zaradi psihične bolezni njenega moža življenje povsem spremenilo. Clara je bila po smrti Roberta prisiljena sama vzdrževati otroke, zato je nadaljevala koncertiranje. In še zanimivost – leta 1853 je spoznala Johannesa Brahmsa, s katerim naj bi se zapletla v ljubezensko afero …

Minilo je 45 let od podpisa Helsinške sklepne listine, dokumenta, s katerim sta se vzhodni in zahodni blok zavezala spoštovanju skupnih vrednot in ciljev, med drugim tudi spoštovanju človekovih pravic in nedotakljivosti državnih meja. Delitev na socialistični vzhod in kapitalistični zahod je le še spomin. Nastajajo pa nove delitve, s katerimi se spoprijema Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, naslednica Konference o evropski varnosti in sodelovanju. V oddaji Eppur si muove – In vendar se vrti nam veleposlanika Ernest Petrič in Andrej Benedejčič predstavljata pot od konference do organizacije, ene redkih na svetu, ki deluje na temelju soglasja vseh njenih članic. Oddajo je pripravil Marjan Vešligaj.

Marij Kogoj je uglasbil vse med proznim govorom navedene pesmi, nekatere je skrajšal in priredil, druge pa razširil s ponovitvami in jih s tem vsebinsko zaokrožil. Dogajanje je razpeto med človeško naravo deklice, ki želi na svobodo in k materi, ter pravljičnim in igrivim svetom palčkov, ki bi radi deklico obdržali za kraljično. Kogojevo glasbo V kraljestvu palčkov je na koncertnih odrih oživljal tržaški dirigent Stojan Kuret, ki je z Vokalno skupino Čarnice, flavtistko Mileno Lipovšek in pianistko Matejo Urbanč delo leta 2005 tudi prvič posnel na nosilce zvoka.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti in obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Enourni aktualni pogovori s slovenskimi skladatelji in muzikologi o življenju, delu in ustvarjanju, skupaj z glasbo.

Želite biti seznanjeni z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu, in tudi kritiško slediti tekočemu filmskemu sporedu?

Tokrat v oddaji Filmska glasba stopamo v svet 'Neskončne zgodbe'. The NeverEnding story je izvirni naslov izjemno priljubljenega romana za otroke in mlade, ki ga je leta 1979 izdal Michael Ende. Knjiga, ki je avtorju prinesla svetovni uspeh, je prišla v roke tudi nemškemu filmskemu režiserju, producentu in scenaristu Wolfgangu Petersenu. Zaradi navdušenja nad njo je leta 1984 po njej posnel film v angleščini; to je bil v tistih časih najdražji film nemške kinematografije.
Glavna tema brezčasne zgodbe, v kateri spremljamo temeljno bitko med dobrim in zlim, je vloga domišljije in fantazije v izmišljenem, toda realnem svetu. Že sam avtor knjige je dejal, da želi bralcu ponuditi čarovnijo posebnega sveta, ne da bi z njo učil ali izobraževal. Čeprav je 'Neskončna zgodba' klasično delo za mlade, so jo prav tako zelo vzljubili tudi starejši bralci. Enako velja za film.
Veliko pozornosti je bila deležna tudi glasba za film. Večino 'glasbenih zgodb', v katerih se sodobna klasična glasba lepo prepleta z elektronskimi pop-elementi iz 80-ih, je delo nemškega džezovskega saksofonista in skladatelja Klausa Doldingerja, naslovno pesem 'Neverending story', ki se je na številnih glasbenih lestvicah po svetu zavihtela v sam vrh, pa je delo elektronskega maestra disca Giorgia Moroderja.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in džez. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij s področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije do fizike osnovnih delcev.

V oddaji Recital bomo predvajali posnetek recitala poljskega pianista Szymona Nehringa, ki je nastopil 30. januarja v Komorni dvorani Filharmonije v Berlinu. V njegovi izvedbi bomo poslušali Tri mazurke, op. 56 in Sonato za klavir št. 3 v h-molu, op. 58 Frederica Chopina, Mazurke, op. 4 Karola Szymanowskega in Sonato za klavir št. 6 v A-duru, op. 82 Sergeja Prokofjeva.

Odločna, celo jezna dekleta v mračnih sugestivnih okoljih že dolgo naseljujejo slike uveljavljene umetnice Tine Dobrajc. S spojem tradicionalnih in folklornih elementov, kot so avbe, s sodobniki razmišlja o kulturi, ki nas določa. Tudi na njeni najnovejši razstavi, ki bo od danes na ogled v ljubljanski galeriji Kresija, je v ospredju prav ta vidik.

Osrednja oseba romana je nenavadni popotnik Boškin. Roman pa ne podaja zaokrožene, enovite, vzročno-posledično tekoče, razvojne, življenjske romaneskne ali novelske zgodbe štrigona Boškina, temveč niza različne, v marsičem tudi raznorodne in različno obsežne zgodbe, dogodke in dejanja. Roman poudarjeno poteka kot popotovanje večnega popotnika Boškina od zgodbe do zgodbe, do zmage nad Štafuro in vnovičnega rojstva. Boškin nima takšnega notranjega razvoja, kakršnega opisujejo realistični psihološki romani, vendar se njegova notranja moč stopnjevito bogati, in sicer po magični, smrtnikom nedoumljivi poti.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Večeri so namenjeni neposrednim prenosom in komentiranim posnetkom orkestra Slovenske filharmonije, Simfonikov RTV Slovenija in Simfoničnega orkestra SNG Maribor ter mednarodno priznanih gostujočih orkestrov.

Prejšnji teden smo se že posvetili skladbam Edith Canat de Chizy, Francisa Poulenca, Jamesa MacMillana in zmagovalni skladbi festivalskega natečaja: Oscura luce Denisa Schulerja.
Nocoj pa bomo predvajali Elegijo Tona de Leeuwa, motet O sacrum convivium Olivierja Messiaena
in Tri pesmi Peterisa Vasksa.

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim džezovskim osebnostim, ki so zaznamovale zgodovino džeza. Raziskujemo pa tudi povezave džezovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.

Muhasto poletje iz leta 1926 je humoristična novela in sodi med klasična dela češke literature. Vladislav Vančura v njej v izbrušenem slogu s primesmi arhaizmov hudomušno pripoveduje o treh gospodih, ki se dolgočasijo v majhnem kopališču ob reki in v privzdignjenem jeziku klobasajo o življenjskih banalnostih, dokler tega lenobnega kopališkega razpoloženja ne razgiba prihod potujočih komedijantov, čarovnika in njegove lepe družabnice. Vsak od gospodov poskuša lepo gospodično na svoj način razvedriti. Leta 1967 je Jiří Menzel po noveli posnel film. Odlomek je prevedla Nives Vidrih.