Prvo uro nočnega programa bo sladko, zdravo in medeno. Odpravljamo se na obisk v okolico Maribora, k očetu in hčeri, Borisu in Niki Poslek. Oče, nekdanji informatik, je poslušal klic iz otroštva in se znova podal na pot čebelarstva, Nika pa skrbi za prepoznavnost, ustvarjalnost in inovativnost medenih izdelkov. In to je zmagovalna kombinacija, saj je njuna kremna medena Žlahtna Izabela že bila nagrajena doma, letos jeseni pa tudi na Finskem. Seveda pa boste slišali še veliko zanimivih in uporabnih dejstev o medu, zato poslušajte malo po polnoči. To noč bo Voditelj Robert Zajšek, ki je izbral tudi glasbo.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Pozdravljeni, drage poslušalke in dragi poslušalci!

Oddaja je namenjena duhovni misli, zato bi vam rad govoril o duhovnem življenju. Človek išče neko razsežnost, za katero ve, da jo potrebuje, in ki jo imenujemo duhovna. Kaj je pravzaprav duhovno življenje? V krščanski tradiciji se je zgodaj razvila teorija, ki razloži, da je človek sestavljen iz telesa, duševnosti (psihe) in duha. Dana sta nam telo in psiha, da lahko živimo telesno in duševno. Dan nam je tudi Duh, zato lahko živimo duhovno življenje. Duhovno življenje je dialog s tem Duhom, ki je v nas, ali preprosto rečeno dialog s presežnim; s tistim v nas, kar kliče po večnosti.
Duhovno življenje je upoštevanje te razsežnosti naše osebe.
Namen Duha pa je, da učinkuje. Gre torej za odnos.
Če pogledamo Sveto pismo, vidimo, da v celotnem svetem pismu Bog išče človeka in odnos z njim. Začne se že v raju, ko Bog po grehu kliče Adama: Adam, kje si? Naš Bog je Bog odnosa, je osebni Bog, ki nagovarja osebno, kliče po imenu! Tako postaneta tudi naša duhovnost in molitev odgovor na nagovor Boga. Torej si duhovnega življenja ne moremo predstavljati brez osebnega odnosa z Bogom.
Kakšen je duhoven človek? Predvsem je to človek enosti, ki živi harmonijo med telesom, duševnostjo in Duhom. Tak človek je tudi trden in se nanj lahko nasloniš. Danes imajo ljudje, ki v sebi nosijo veliko duhovno moč, veliko dela!
Ko ima človek izkušnjo, da je ljubljen, lahko tudi sam ljubi. In ljubljen človek je lep, nekaj je na njem, kar ga dela lepega, takemu človeku rad zaupaš.
Sad duhovnega življenja je hvaležnost. Duhoven človek se zaveda, da je vse dar, ob vsakem daru se spomni na darovalca. Ko nimam ničesar, s čimer bi si zaslužil, se znajdem pred popolno zastonjskostjo in takrat se v meni začne pot hvaležnosti. Zato je lahko vsaka človeška stiska priložnost za hvaležnost in vrata v duhovno življenje.
Sad duhovnega življenja je tudi preprostost. Zdi se, da ves svet rešuje probleme, če jih ni, jih pa naredi. Duhoven človek ne bo zapletal stvari. V duhovnem življenju je pomembno čakanje. Današnji svet pa je narejen na "takoj in zdaj". Zato postaja beseda čakanje sveta beseda, ker se v čakanju in pričakovanju veča v naši globini prostor hrepenenja in želje, posredno pa se oblikuje tudi hvaležnost.
Želim vam lep dan z okusom po hvaležnosti.

Tako dolgo in hrepeneče so že med prvim spomladanskim valom epidemije covida-19, otroci čakali na kakšno daljšo pot od zgolj vrta domače hiše ali blokovskega igrišča, zdaj pa tudi. Zelo, zelo tudi. Težko jim je, še posebej tistim najmlajšim - vrtčevskim, brez prijateljev in pohajkovanj. Liana Buršič je takole posnela petletnike iz skupine Lisička ljubljanskega vrtca Ledina tik pred na kratko svobodnim pletjem in se z njimi pogovarjala o tem, kam bi najraje na svetu odpotovali.

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

19. november je svetovni dan stranišč. Tudi v tokratnih četrtkovih jutranjih minutah za možgane se bomo posvetili prostorom, "v katere gre še cesar peš". Zakaj je tako težko misliti na kaj drugega, če nas tišči na stranišče? Kakšna je povezava med možgani in mehurjem? Kako se te povezave oblikujejo z razvojem in kaj se zgodi, če so zaradi tega ali onega pretrgane? O tem se bomo pogovarjali z nevrologom in nevrofiziologom prof. dr. Davidom B. Voduškom v četrtek ob 7.35 na Prvem.

Strokovnjaki že vrsto let opozarjajo na pomen samooskrbe. Letos se je potreba po domači zelenjavi izkazala za še pomembnejšo, saj večina zelenjave k nam pride iz držav, ki jih je koronavirus najbolj prizadel. Tako je bila zaradi pandemije nekaj časa negotova tudi dobava. Številni so poskrbeli za domače vrtičke, zdaj pa je čas, da morda dodate še svoj rastlinjak za oskrbo v hladnejšem delu leta. Navodila za vrtnarjenje v rastlinjaku boste dobili v četrtkovem Svetovalnem servisu, ko bo na vaša vprašanja odgovarjala dr. Ana Slatnar z biotehniške fakultete.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.
Tokrat se bomo spomnili ene najbolj priljubljenih pevk s slovenskega glasbenega prizorišča v sedemdesetih in osemdesetih letih, Ditke Haberl. Ditka, ki zdaj praznuje 73. rojstni dan, bo zapela skladbo Jureta Robežnika in Dušana Velkavrha Mlade oči.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Zdravnik Bojan Kostić, ki vodi urgentni center splošne bolnišnice v Novem mestu, opaža, da veliko ljudi zaradi zdravstvenih težav poišče pomoč na urgenci, vendar se po testu na covid pogosto izkaže, da so okuženi z novim koronavirusom. Če je njihovo zdravstveno stanje slabo, jih takoj sprejmejo na oddelek. V novomeški bolnišnici imajo za bolnike s covidom na voljo devetdeset postelj in še šestnajst na intenzivnem oddelku. Pred dnevi so na zdravljenje sprejeli nekaj obolelih iz Prekmurja. Kakšno je njihovo zdravstveno stanje in kako se v novomeški bolnišnici spopadajo s trenutno epidemijo, boste izvedeli v oddaji Ultrazvok. Doktorja Bojana Kostića je v Novo mesto poklical Iztok Konc.

Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Le v peščici domov za starejše od približno stotih se okužba še ni razširila, saj so domovi stari, sobe pa po navadi večposteljne in okužbo je težko zamejiti. Poleg zastarele prostorske zmogljivosti je težava premalo zaposlenih, ki jim komaj uspe poskrbeti za osnovno nego in oskrbo. V strahu pred širitvijo okužbe so v domovih zaprli vrata za obiskovalce. Kako pomanjkanje osebnih stikov vpliva na starejše, ki stežka razumejo, zakaj jih bližnji ne obiščejo več? Kako dolg je njihov dan v samoti in kako vpliva izolacija na njihovo psihično in fizično počutje?

Je v tujini kaj drugače? O tem Alenka Terlep z našimi dopisniki iz Nemčije, Italije in Kitajske ter gostjama v studiu:
Silvo Košnjek, direktorico Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka,
in doc. dr. Katarino Lio Kompan Erzar, profesorico za zakonsko in družinsko terapijo na teološki fakulteti Univerze v Ljubljani ter predavateljico na fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda in pedagoški fakulteti v Ljubljani.

Vsak delavnik ob 18.15 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Ko pomislimo na bolečino, največkrat najprej pomislimo na telesno bolečino, a na vsako bolečino se odzovemo čustveno. Tudi psihična bolečina je lahko izjemno huda in trpljenje zbujajoča, zardi odnosnih stvari, izgub v življenju, dogodkov, ki se niso odvili tako, kot bi si želeli, in morda celo krivic. Kako se odmaknemo stran od te bolečine, ki nas prežame? O tem v tokratni epizodi s profesorjem doktorjem Borutom Škodlarjem.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Andrej in Tina premišljujeta, kaj vse bi lahko narisala s čarobno kredo …\t\t\t
Pripoveduje: Jerca Mrzel.
Napisala: Maruša Guček.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1984.

Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.


Kot že podnaslov oddaje pove, tokrat s pomočjo glasbenih skupin in verzov obiščemo nekatere vinorodne dežele in okoliše. Poslušate: Ansambel Mladi Dolenjci; Nonet Brda; Kraški kvintet z Bracom Korenom in Anko Čop; Vokalno zasedbo Snežet in Mešani pevski zbor Danica.

20. novembra bo minilo 110 let od smrti enega največjih ruskih pisateljev – Leva Nikolajeviča Tolstoja. Njegovo pisanje pomeni enega izmed vrhov realizma 19. stoletja. Čeprav je bil Tolstoj tudi esejist, dramatik in družbeni reformator, se je v zgodovino zapisal predvsem kot avtor literarnih mojstrovin, kot sta Vojna in mir in Ana Karenina; v njih je v literariziral rusko življenje 19. stoletja. Pisatelja se spominjamo s ponovitvijo Literarnega večera, ki ga je pripravil Tone Frelih leta 1998. Odlomke iz romanov Vojna in mir, Ana Karenina in Vstajenje v prevodih Vladimirja Levstika in Gitice Jakopin interpretirata dramska igralca Željko Hrs in Aleš Valič, bere Maja Moll. Glasbena oprema: Marko Stopar, zvok in montaža: Miro Marinšek, režija: Gregor Tozon.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V Pesmi v žepu bomo tokrat potovali v glasbeni svet Severe Gjurin. Svojo glasbeno pot je začela kot vokalistka v skupini Olivija, nato pa se je postopoma začela spoprijemati tudi z ustvarjanjem glasbe. Nova plošča »Ali je še kaj prostora?« prinaša izbor studijskih in živo izvedenih pesmi zadnjega desetletja, hkrati pa je prva, na katero se je Severa podpisala sama in z njo jasno začrtala ustvarjalno smer, ki postaja vse bolj kantavtorska.

Doslej se je pesnik Donat Piber poslušalkam in poslušalcem Radia Slovenija predstavil v oddaji Lirični utrinek, tokrat pa se bo v Literarnem nokturnu z desetimi čustveno intenzivnimi pesmimi.