Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Prvi, ki je po libretu Jeana - Nicolasa Bouillyja napisal opero, je bil Pierre Gaveaux, sledil mu je Ferdinando Paër, tretji pred Beethovnom pa je bil Giovanni Simone Mayr.

»Grem, odhajam v gore. Iščem mir za svoje osamljeno srce … Ljuba zemlja vsepovsod cveti v pomladi in zeleni na novo. Povsod in večno modra luč v daljavi. Večno … večno …« To so verzi Gustava Mahlerja ob koncu njegove Pesmi o zemlji – skladateljevega vokalno-instrumentalnega dela.
V četrti oddaji iz cikla, ki ga posvečamo Mahlerjevi ustvarjalnosti, namenjamo pozornost njegovima šesti in sedmi simfoniji, končala pa se bo s posebno veličastno Pesmijo o zemlji – skladateljevo simfonijo za tenor, alt in orkester.

V terminu oddaje Glasbeni utrip danes namesto pregleda glasbenih dogodkov pozornost namenjamo Otroškemu in Mladinskemu pevskemu zboru RTV Slovenija. Na pogovor smo povabili zborovodkinjo Otroškega pevskega zbora RTV Slovenija Anko Jazbec in zborovodjo Mladinskega pevskega zbora naše radijske hiše, Tomaža Pirnata.

Predvajamo raznovrstne skladbe iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Pri mariborski založbi Litera, pri kateri že leta izdajajo dela pisatelja Florjana Lipuša, so nedavno objavili njegova Zgodnja dela; gre za besedila z začetkov Lipuševega ustvarjanja, ki jih je avtor objavljal v reviji Mladje. Ta je izhajala v Celovcu med letoma 1960 in 1991. Od literarnih začetkov v petdesetih letih prejšnjega stoletja do danes je Florjan Lipuš ustvaril izjemen literarni opus, v katerem imajo pomembno mesto tako položaj in drža slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem kot njegova lastna travmatična preteklost, povezana s preganjanjem med drugo svetovno vojno. Florjan Lipuš je v središče svojega ustvarjanja od prvega romana Zmote dijaka Tjaža leta 1972 do najnovejšega Gramoz iz leta 2017 postavljal jezik, slovenščino, ki je tako sredstvo vrhunskega literarnega izražanja kot vsebina sama. O knjigi Zgodnja dela in Lipuševem ustvarjanju na splošno se je Staša Grahek pogovarjala z dr. Silvijo Borovnik, profesorico na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, poznavalko Lipuševega dela in avtorico spremne študije k Lipuševim Zgodnjim delom. Pogovor sta zaradi trenutnih razmer posneli po telefonu.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

V oddajah Po belih in črnih tipkah – veliki pianisti in mojstri klavirske igre pozornost še vedno namenjamo nekoliko redkeje izvajanim klavirskim mojstrovinam. Tokrat smo za vas izbrali "Klavirsko sonato v cis-molu" Carlosa Guastavina v izvedbi pianista Martina Jonesa, "Klavirski koncert št. 4 v d-molu" Antona Rubinsteina, solist bo Marc-Andre v studiu Hamelin, in izbor petih "Transcendentalnih etud" Sergeja Ljapunova. Etude z naslovi Idila, Eolske harfe, Lesginka, Ples vilinov in Elegija v spomin Franza Liszta boste lahko slišali v izvedbi pianista Luisa Kentnerja na posnetku, nastalem leta 1949 v studiu Abbey Road v Londonu.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Danes v oddaji predstavljamo knjigo italijanskega pisatelja Giovannija Dozzinija, ki v svojem romanu Spredaj je hodil Baboucar prikazuje vsakdanjik mladih afriških prosilcev za azil v italijanski pokrajini Perugia. V Narodni in univerzitetni knjižici so kot prvi v Sloveniji, že v času prvega vala okužb s koronavirusom, pričeli s postopki za nakup sterilizatorja knjižničnega gradiva. Dve taki napravi sta zdaj brezplačno na voljo vsem uporabnikom NUK-ovih storitev. In še pogled k sosedom: Milano je v središču italijanske javnosti ne samo zaradi kovida, temveč tudi zaradi razstave, ki naj bi jo za množičen ogled odprli v kraljevi palači 3. decembra. Gre za razstavo o ruskih umetnicah.

Esad Babačić že desetletja soustvarja sodobno slovensko kulturo: najprej kot pevec skupine VIA Ofenziva, nato z vrsto pesniških zbirk kot pesnik, letos pa se je knjižno predstavil še kot esejist in je za esejistično prvenko Veš, mašina, svoj dolg dobil Rožančevo nagrado. V esejih piše o ljudeh, ki jih je srečal, videl, o trenutkih, ki jih je doživel. In čeprav stke občuteno podobo preteklosti, celo galerijo antoloških vinjet, ga zanima svet tukaj in zdaj, svet, ki se izgublja, ki je daleč od najboljšega vseh možnih svetov. Predvsem pa je avtor rojen pripovedovalec: pripoveduje z občutkom, ne da bi zdrsnil v neskončen egotrip, ampak pripoveduje bralki in bralcu z željo, da bi ga slišala. Za nameček je knjiga poklon Vodmatu (Lahko se odseliš z Vodmata, vendar se on ne bo nikoli izselil iz tebe.), vsebuje pa tudi kar nekaj občutenih vrstic o avtorjevem razmerju do očeta. Več o zbirki in seveda panku bo Esad Babačić povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Za današnjo oddajo smo izbrali renesančno polifonijo franko-flamskih in italijanskih mojstrov, ki se je ohranila le na naših tleh. Zapisana je v kornih knjigah, ki so bile nekoč last ljubljanskega škofa Tomaža Hrena in jih danes hranijo v zbirki rokopisov in starih tiskov Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.

"...Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet. Če me hočete poslušati, vam razgrnem vse. Pri tem tudi izveste, čemu nisem hotel zakonske družice, katera bi me bila ravno tako okrog prsta obvijala, kakor obvijate ve svoje može. Pri poslušanju se bodete morda obilo smejale! Vprašanje je torej: me li hočete poslušati? ...“

Zvočno podobo povesti Cvetje v jeseni so pripravili ustvarjalci slovenskega programa Radia Trst A pod režijskim vodstvom Marka Sosiča. Glasbo je ustvaril tržaški skladatelj Aleksander Vodopivec. Pripoveduje dramski igralec Tone Gogala.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

V oddaji Za en bokal muzike bomo slišali posnetke pesmi iz začetka šestdesetih let, ki so nastali v krajih pod kamniškimi planinami. V njih smo lahko priča vsebinam, ki pojejo o drugih časih, predvsem pa o drugačnem načinu življenja, ki se je v nekaj desetletjih popolnoma spremenil, ne nazadnje tudi zaradi bližine mesta ter vdora razvoja in novih vrednot …

Na večer, ko bi moral orkester pozdraviti poslušalce v tretjem večeru cikla Kromatika, bodo člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pripravili koncert v svojem radijskem domu, Studiu 26. Komorna zasedba orkestra bo izvedla suiti Georga Philippa Telemanna, v drugem delu pa se bodo hornisti Mihajlo Bulajić, Sebastijan Buda, Franci Šuštar, Gregor Dvorjak, Boštjan Lipovšek, Blaž Ogrič, Gašper Okorn in Petar Kšenek predstavili z izborom del Jake Puciharja, Engelberta Humperdincka in Kerryja Turnerja.

Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.

Glasbena medigra.

Hindemith je v zgodovini glasbe 20. stoletja zapisan nekoliko samosvoje. Bil je eden najbolj eksperimentalno usmerjenih skladateljev in je v tridesetih letih prejšnjega stoletja med prvimi segal po takratnih inovacijah v elektroakustični glasbi. Ustvaril je cikel sedmih skladb za travtonij, enega prvih primerkov analognih sintetizatorjev, hkrati pa je ostal zavezan pomenu harmonske strukture kot osnovnega kompozicijskega gradnika. S tem se je umaknil skladateljskim usmeritvam, ki so zvočno bogastvo videle onkraj sistema trizvoka, v zvočnem bogastvu zvena ali možnostih atonalne glasbe.

Doslej se je pesnik Donat Piber poslušalkam in poslušalcem Radia Slovenija predstavil v oddaji Lirični utrinek, tokrat pa se bo v Literarnem nokturnu - z desetimi čustveno intenzivnimi pesmimi.