Glava je komandant, vse je v njej, pravi glavni junak romana Nikolaj. Ali je to sploh njegovo pravo ime, ne vemo. Roman Pripovedovalec nam razgrne njegovo življenjsko zgodbo, skozi katero se nam pred očmi zavrti usoda človeka v vrtincu zgodovine. Svojo zgodbo pripoveduje ženski, s katero sta vstopila v neobičajno razmerje, ki obema daje tisto, kar sta potrebovala: on zvesto poslušalko, ona materialno varnost. Mojstrsko napisan roman nas ne izpusti vse do zadnjega stavka. Po zbirkah kratkih zgodb, za katere je prejela kar nekaj nagrad, in prvencu Babuškin kovček je to avtoričin drugi roman, ki je letos nominiran tudi za Cankarjevo nagrado. Pisateljico Mirano Likar je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.

Figa je roman prepletajočih se zgodb o Aleksandru in Jani, Vesni in Safetu, pa Jadranu in Anji. In drugih. A predvsem o Jadranu, ki iz mozaika zgodb, sestavlja veliko zgodbo povezav med njimi, da bi razumel svojo. Ker ne razume, zakaj je Anja odšla iz njunega skupnega življenja, si poskuša razložiti, zakaj je, domnevno s pomočjo sumljive stekleničke zdravil, odšel njegov dedek Aleksandar. Poskuša razumeti odhajanje babice Jane, razkroj njenih spominov, njeno pozabo, njeno življenje v svetu demence. Jadran se trudi razumeti odhod očeta Safeta, njegovo izginotje iz Ljubljane v prvem letu balkanske vojne. In svojo mamo Vesno, njeno nerazložljivo jezo na dedka, njeno zamolčano razočaranje nad očetom. Iz drobcev spominov in védenja, Jadran sestavi veliko zgodbo preteklosti, da bi razumel svojo sedanjost. Ko pa je zgodba sestavljena, vzroki pojasnjeni, povodi osmišljeni in motivi razkriti, spozna, da nas preteklost ne odvezuje odgovornosti za prihodnost.
Zvočno knjigo Figa, posneto na Radiu Slovenija, poiščite na https://cutt.ly/figa

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Poleg koronavirusa, je svet, po smrti črnskega državljana v Ameriki, preplavil val protestov. Nekateri protesti so nasilni, polni smrti, ali kot pri nas, polni groženj s smrtjo, borbe PROTI, netenja sovraštva. V prizorih, ki vzbujajo, če že ne strah, pa vsaj nelagodje ali obup, me je posebej pretresel prizor, ko so policisti v New Yorku in Michigenu pokleknili pred demonstranti in tako pokazali, da so proti nasilju.
Ob klečečih policistih sem se spomnila nepozabnega prizora iz prvega obiska sv. papeža Janeza Pavla Drugega leta 1997 v Sarajevu, mestu, ki je še krvavelo od vojne. Kot je stari papež poljubil trpečo bosansko zemljo, tako se je ob podelitvi obhajila eden od vernikov sklonil in božjemu romarju najprej poljubil noge, nato šele iz njegovih rok prejel hostijo.
Kaj pomeni poklekniti pred nekom? Slovar SKJ pravi, da to pomeni »postaviti telo v položaj, ko se kolena dotikajo tal«, a doda, da »v krščanskem okolju upogniti koleno pomeni znamenje spoštovanja«… So pa še druge razlage: da to pomeni ukloniti se, vdati, biti premagan… Najbolj romantično poklekanje pa je, ko fant kleči pred izvoljenko svojega srca in jo zaprosi, da bi postala njegova soproga do konca dni…
Pomembno je pred kom in kje klečim. Ali me klečanje ponižuje ali dviguje? Ali klečim pred človekom ali pred Večjim od sebe? V krščanstvu klečimo pred Bogom, Najvišjim in Najsvetejšim, ki je Začetek in Konec vsega. Četudi je po Drugem vatikanskem koncilu bilo zelo moderno, ko so nekateri duhovniki v cerkvah odstranili klecala pri klopeh, da se ne bi več poklekalo, ker to pomeni poniževanje za človeka, je pa danes klečanje spet vse bolj navzoče tako v osebni molitvi kot v skupnih slovesnostih.
Pri molitvi za mir klečijo množice mladih in starih v Medžugorju sredi vročine, na golem kamenju; pred Najsvetejšim Zakramentom 24 ur klečijo sestre klarise in karmeličanke; klečijo tudi matere pred svojimi otroki, ki so še tako majhni, da moraš poklekniti, če jim želiš pogledati v oči, ali pa negovalka kleči pred bolnikom, da ga uredi in ozdravi…
Klečati pred Bogom je dejanje svobode in dostojanstva. V tem stavu lahko iskreno moliš za vse ljudi, za vse vlade in vse novinarje in še posebej za vse protestnike, da bi našli kar iščejo, saj bi tako osrečili sebe in druge. Klečati pred Bogom omehča ne samo kolena, ampak tudi srce, da ne obsoja, ampak se iz kamna spremeni v kruh.
Ko se po naših ulicah vrstijo protesti, je dobro narediti enako kot sv. Pavel: »upogniti svoja kolena pred Očetom… naj vam dá bogastvo svojega veličastva, da se po njegovem Duhu močno utrdite v notranjem človeku. Naj Kristus prebiva v vaših srcih, da bi tako, ukoreninjeni in utemeljeni v ljubezni, mogli z vsemi svetimi spoznati Kristusovo ljubezen, ki presega vsa spoznanja« ( pr. Ef 3,14 – 19).

Kratek povzetek reportažne rubrike naPOTki, ki je sicer na sporedu ob nedeljah ob 6.45

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Generalna skupščina Združenih narodov je na predlog Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo sprejela resolucijo, ki leto 2021 razglašuje za Mednarodno leto sadja in zelenjave. V ta namen so pred kratkim na Statističnem uradu Republike Slovenije zbrali in primerjali nekaj starejših in novejših podatkov iz anket po gospodinjstvih in kmetijskih gospodarstvih. Sogovornica: Irena Svetin.

Klopov poznamo približno 850 vrst, pri nas je najpogostejši gozdni klop. Nevarnost okužbe s klopi pri nas traja že od februarja pa vse do novembra. Pri nas sta najpogostejši bolezni lymska borelioza in klopni meningoencefalitis, zato je zaščita pred klopi nujna.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Zakaj predsedovanje ne prinaša revolucij v delovanju EU? In zakaj je to tudi dobro? O tem v tokratni oddaji Matjaž, Špela in Luka.

Zanimiv gost in aktualne teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.

Čezmejni Mitski park, ki je nastal v okviru pobude Interreg, povezuje vas Rodik v Sloveniji in območje Mošćeničke Drage na Hrvaškem v edinstveno predstavitev mitske krajine v Evropi. Sredi neokrnjene narave in tradicionalnega stavbarstva boste na tematskih poteh izkusili slovansko mitologijo in ljudsko ustno izročilo, v katerem se odražajo nekdanje doživljanje sveta, razlage izvorov sebe in svoje skupnosti, nastanek sveta, življenjskega okolja, živih bitij, življenja in smrti. Ekipa Prvega bo brskala po mitskem izročilu Rodika in okolice ter skušala najti mitsko babo, kultnega kačona, ajde in hudiča.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dramsko-gledališka smer na umetniški gimnaziji se je pred štirimi leti korenito spremenila. Prvotnim gledališkim vsebinam so dodali filmske vsebine, smer pa je dobila nov naziv: gledališče in film. Maturitetni predmet, ki letos nosi ime Zgodovina in teorija gledališča in filma je tako na maturi že 20 let, a samo gledališki del. Letos maturanti ta predmet prvič pišejo v razširjeni obliki, vključeno je tudi umetnostno področje filma, druga izpitna pola se tako navezuje izključno na filmsko umetnost. Več o predmetu in pripravi nanj pa v naslednjih minutah - Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila profesorja Jerneja Jaklja, ki na ljutomerski Gimnaziji Franca Miklošiča letos na ta izpit pripravlja tamkajšnje kandidate.

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Drugi poudarki:
Sproščanje ukrepov v Ljubljani spet povečalo promet, posledica tudi bolj onesnažen zrak
Z novim vozilom bodo Sopotniki v Hrpeljah, Kozini in Divači do zdravnika ali po opravkih lahko prepeljali še več starejših
Cerkničani in obiskovalci bodo dobili pločnik in kolesarsko stezo do jezera

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Sloveniji smo dobili poenotene smernice o priporočeni povprečni uporabi zaslonov v prostem času pri otrocih in mladostnikih. Otroci od 10 do 12 leta naj ne bili izpostavljeni zaslonom več kot uro in pol na dan, najstniki do 18 leta ne več kot 2 uri. Kako realne so te smernice? In kako staršem dojenčkov in malčkov približati dejstvo, da mobilni telefon ali televizija nista primerno sredstvo za tolažbo, kaznovanje, nagrajevanje, preganjanje dolgčasa ali vzpostavljanje dnevne rutine?

O novih smernicah in negativnih posledicah prevelike izpostavljenosti zaslonom voditeljica Špela Šebenik in gostje:
- dr. Marija Anderluh, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije, vodja Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana,
- Maja Vreča, sodelavka projekta Safe.si, Arnes,
- dr. Anja Radšel, dr. med., spec. pediatrije, Sekcija za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo,
- Nevenka Zavrl, dr. med., spec. pediatrije, Razvojna ambulanta, Zdravstveni dom Ljubljana.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Svetovni dan čebel, ki ga prav na pobudo Slovenije pri Organizaciji združenih narodov praznuje ves svet, pomembno zaznamuje dediščino čebelarjenja na Slovenskem. Najmlajše poslušalce želimo s ciklom sedmih novih radijskih pravljic spomniti tudi na pomen čebel za človekov obstoj na tem planetu, hkrati pa razpreti pahljačo pravljic, ki jih skriva resnično samosvoja knjižna zbirka Čebelica. Tretja v nizu sedmih je pravljica v verzih Andreja Rozmana - Roze. Hudomušne pesmi o mleku, žuželčjem žuru, urnem kazalcu in drugih najrazličnejših dogodkih, bitjih in stvareh iz našega vsakdanjega in malo manj vsakdanjega življenja.

Pripovedovalec: Matej Puc.
Urednica oddaje: Alja Verbole.
Režiser in avtor cikla Čebelice: Klemen Markovčič.
Oblikovalec zvoka: Urban Gruden.
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina.
Svetovalka za jezik: Mateja Juričan.
Posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2021.

Radio in Televizija Slovenija s skupno zgodbo tudi letos raziskujeta nova presečišča zvoka in slike za najmlajše poslušalce in gledalce. Jeseni, v Nacionalnem mesecu skupnega branja, bodo iste pravljice zaživele tudi kot televizijska slikanica, ko bodo igralci prebirali Čebelice bobru Boru iz Studia Kriškraš.

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki ob rednih šolskih obveznostih presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo pri različnih projektih. V oddaji, ki velja za "obvezno smer za mlade," lahko slišite tudi komentarje aktualne dijaške problematike. Vsako sredo ob 20.00 na Prvem.

Nocoj vam bomo v oddaji Sami naši predstavili manjšinske projekte, ki jih je letos podprl Javni kulturni sklad. Predstavili vam bomo tudi razstavo, ki letos poteka v različnih državah zahodnega Balkana razstava Ženske o ženskah. Za začetek pa se v oddaji pogovarjamo o temi »očetovo znamenje« ter o tem, kaj takšna diskriminacija lahko naredi očetom v življenju, in sicer na primeru Lorena Satinovića, očeta iz Splita.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Portugalski pesnik Ricardo Marques (1983) je doktoriral iz portugalskih študij, trenutno pa pripravlja doktorat iz modernistične literature. Pomemben del njegovega opusa predstavljajo prevodi poezije; med drugim je prevedel Tennesseeja Williamsa, Patti Smith in Billya Collinsa.
Predvsem pa je Marques pesnik: od leta 2012 do danes je objavil enajst pesniških zbirk. Pesmi za oddajo so iz njegove zbirke Ljubezen do ruševin (2016); izbral in prevedel jih je (v sodelovanju z avtorjem) pesnik in prevajalec Milan Šelj.

Ta teden je v znamenju 65. tekmovanja za Pesem evrovizije. Jutri boste lahko spremljali drugi polfinalni večer, v soboto pa finale. Od 21. ure na 1. programu televizije Slovenija, Valu 202 in RTV4D. V oddaji Za prijeten konec dneva pa se bomo spomnili nekaterih zmagovalnih skladb in izvajalcev, ki so se kot zmagovalci zapisali v zgodovino tega največjega evropskega pop tekmovanja.