Ta teden zaznamujemo teden multiple skleroze, ki se bo končal z mednarodnim dnevom multiple skleroze v nedeljo, 30. maja. Na nočni obisk smo zato povabili Mariborčana Davorina Živkoviča, ki ga bolezen tisočerih obrazov, kot ji tudi rečemo, spremlja že dobrih 10 let. Kinča, kot ga kličejo prijatelji, v vsem tem času ni izgubil veselja do življenja in kot pravi v knjižici, ki jo je napisal in nosi naslov Smešna plat bolezni, verjame, da se je treba z multiplo sklerozo naučiti živeti.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Čas, v katerem živimo, je prav poseben. Toda ali ni vedno znova poseben čas? A zdaj je ves svet prepričan, da je vse v tem času drugače. Celo tisti, ki se jim je življenje celo obrnilo na bolje, govorijo, kako je težko. Prileze, počasi se prikrade v moj svet praznina. Nalezemo se vzdušja, prav srkamo ga, in če je to vsak dan, pride občutek praznine, ki lahko pelje v obup, v težke duševne bolečine. Jezus pa je šel v puščavo, da bi se napolnil, da bi ga praznina okrepila, napolnila z Duhom.
Praznina je lahko tudi pot, prehod v globljo duhovno razsežnost. V vseh desetletjih zakona sva spoznavala, kako naju je odmik, odklop od vsakdanjih obveznosti, tempa življenja, okrepil. Na bregovih Mirenskega gradu, v čudovitem samotnem kraju, pod prekrasnim razkošnim starim borom, ki priča o različnih obdobjih svoje rasti, sva se poglobila v mir, v globino odnosa med nama in z Njim, ki je iskal okrepitev v puščavi in naju spremlja na najini poti.
Doživljanje praznine je lahko čisto normalna, dragocena izkušnja, toda treba jo je kot tako prepoznati. Viktor Frankl govori o izgubi smisla in poudarja, da je za človeka smisel to, kar si želi, nesmisel pa je praznina, nek vakuum. Je tudi dolgčas, lahko nedeljska praznina, praznina ob začetku dopusta, ki jo marsikdo doživlja. Ko ni več običajnega tempa, ni razgibanosti, ki smo je navajeni. In se pokaže praznina v nas samih.
Človek si želi usmerjati svoje življenje. Ko gre za ponavljanje neuspeha, ko se kopičijo težave, prevlada negativnost na raznih nivojih našega življenja. Ko se tisto, kar želiš, ne izpolni, na tisto, kar čutiš, ni odziva, se v obupu umakneš in nehaš želeti. Zapreš se, nočeš več čutiti in se braniš s tesnobo. Izgubiš dobro mnenje o sebi. Sem neuspešen in nevreden. In v meni je tako več prostora za praznino.
Občutek samote pa lahko prekineš. Tudi če si med štirimi stenami. Klic, pismo, lepi spomini, narava, ki je čudežna. Zelo pomaga, da si pripravljen dati prostor tudi drugim. Vprašaš se, kdo sem in se ob tem srečaš z izvorom svoje praznine. Od kod si k nam prišla, lastovka? Zapoj si, zapleši. Enkraten si! Moli. Ozri se v drevesa. Vsako drevo ima med vejami tudi prazen prostor za svetlobo, zrak, za sončne žarke. In v praznini stvari lahko bolj jasno ločimo. Razmislimo, misli so močne, dajmo prostor spodbudnim, vedrim. Zahvalim se. Veliko je tega, za kar sem lahko hvaležna.

Višnja Gora je tretje najstarejše mesto na Dolenjskem. Po Kostanjevici na Krki in Novemu mestu je mestne pravice dobila 9. junija 1478. Simbol mesta je polž, ki je priklenjen z zlato verigo. Gre za legendo, ko je hči višnjegorskega grofa zdravila beneškega viteza, ranjenega v bitki pri Sisku in v zahvalo ji je beneška kneginja podarila pozlačeno in z diamanti okrašeno polžjo hišico. Višnja Gora je znana tudi po literarnem delu Josipa Jurčiča Kozlovska sodba v Višnji Gori. Humoreska je bila doslej prevedena v kar 13 jezikov in je najbolj prevajano Jurčičevo delo. Višnja Gora pa je tudi rojstni kraj kranjske čebele in v ta namen v tem mestecu staro šolo preurejajo v Hišo kranjske čebele, kjer bo del namenjen sodobni predstavitvi dogajanja na bližnjem gradu Podsmreka, iz katerega so lastnosti in ime kranjske čebele ponesli v svet. V Hiši bo tudi hostel z nastanitvami v obliki satovja in z delno stekleno streho, ki bo omogočala pogled na vse strani. Vse to in še kaj več v Lokalnem času z dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Če smo pričakovali toplino in osončenost spomladanskih dni, nas je maj razočaral. Kakšno vreme! Katastrofa! Kaj naj človek sploh počne!? Iz jeseni v jesen! Jamranje je odziv človeka na doživljanje okolice in je, pripoveduje psihiatrinja in psihoterapevtka Breda Jelen Sobočan ,"ostanek našega prvega krika po odnosu, po bližini, po tolažbi, po življenju". Niso pa vsa jamranja enaka in ni nujno, da kažejo na neko patologijo. Jamrajo tisti deli možganov, ki iščejo varnost, bližino in zaupanje. Več o tem v Možganih na dlani ob 7.35. Pripravlja: Mojca Delač.

V zadnjem letu smo se manj srečevali, manj pogovarjali v živo in za medsebojno komunikacijo več uporabljali tehnologijo. Ali se je zaradi tega spremenil naš način komunikacije ter tudi odnosi doma in v službi? Smo se zaradi drugačne komunikacije tudi osebnostno spremenili? Gostja je Mojca Žirovnik, trenerka nevrolingvističnega programiranja, poslovni coach in specializantka psihoanalitične psihoterapije.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja sveže glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah in pregleduje glasbene vsebine na Prvem.

Vprašanje poslušalca, kaj pomeni, da so cepiva proti covidu-19 še vedno v eksperimentalni fazi, zahteva verodostojen odgovor. Sprašuje še, kdo nosi odgovornost za posledice in stranske učinke cepljenja. Tudi vprašanje poslušalke, zakaj ženske bolj ogrožajo strdki po cepljenju, ne sme ostati neodgovorjeno. Na vroča vprašanja o covidu-19, cepivih in cepljenju v Ultrazvoku odgovarja dr. Alojz Ihan. K poslušanju vas vabi Iztok Konc.

Foto: Radio Slovenija

Kako se je Dolenjka znašla na Gorenjskem, bomo izvedeli v pogovoru s tokratno sogovornico, gospo Jano Toporiš. Dom je našla v Bistrici pri Tržiču, leta po upokojitvi pa si zapolnjuje z najrazličnejšimi dejavnostmi v okviru Društva diabetikov Tržič in skupine, ki deluje znotraj društva, Bistriške gavtrože. Tako ji je udejstvovanje v društvu prineslo predvsem prijetne izzive. Jano Toporiš je obiskala Lucija Fatur.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Policija je uporabila prekomerno uporabo sile zoper mirne protestnike, ob tem pa je spodbujala konflikte. To protestniki očitajo policiji med protestom v Ljubljani minuli petek, zato so napovedali pritožbo in prijavo suma storitve kaznivih dejanj. Kot so opozorili v Pravni mreži za demokracijo, policijska represija ne bo ostala spregledana in zakrita.Policija je sicer zavrnila očitke nevladnih organizacij, češ da je na protestu popisovala udeležence glede na njihovo etnično pripadnost in poudarila, da na protestih enako obravnava vse kršitelje.
V oddaji tudi:
- Ustavna obtožba zoper Janšo za koalicijo poskusna serija za Zorčiča
- Medicinske sestre na Ptuju: "Iz službe nas kličejo tudi v prostem času!"
- Obetajo se novi turistični boni, a manjše vrednosti in tudi za šport in kulturo

Drugi poudarki:
Zanimiv projekt v Novi Gorici: Starejši bodo stanovanja lahko prodali Stanovanjskemu skladu in v njem dosmrtno bivali ter dobivali mesečno rento
Slovenija letos evropska gastronomska regija tudi po zaslugi koroških jedi
V Arboretum Volčji Potok se poleg obiskovalcev vračajo tudi prireditve

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Slovenski turizem je pred tektonskimi spremembami, opozarjajo poznavalci. Osem turističnih družb - od Save d.d., prek Hotelov Bernardin do Term Olimje in Zreče - naj bi združili v Slovenski turistični holding in tako zagotovili prestrukturiranje in enotno upravljanje. Tak je načrt gospodarskega ministrstva. Ali je nov holding sploh potreben, kaj so prednosti in kaj pasti, kdo bi s turističnim holdingom pridobil in kdo izgubil, kaj bi pomenil za razvoj slovenskega turizma in kaj za nanj vezane dobavitelje? O teh in drugih vprašanji voditeljica Simeona Rogelj z zagovorniki in nasprotniki načrta.

Gostje:
- Peter Vesenjak iz svetovalne družbe Hosting,
- dolgoletni direktor hotela Union Bogdan Lipovšek,
- ekonomist Marko Jaklič iz ljubljanske Ekonomske fakultete,
- generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Breda Črnčec.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Brat se zaljubi v kraljično …
Pripoveduje: Majda Grbac.
Laponska pravljica.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1976.

Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.



Z nami so bili že v prvi živi oddaji iz Studia 13 28. januarja leta 2016. Ansambel Golte tokrat ponovno iz Studia 13, za razliko od prvič pa jih tokrat lahko tudi vidite! Poslušate nas po radiu, gledate pa na spletni strani Prvega!

Mineva 380 let od rojstva Janeza Vajkarda Valvasorja, kranjskega plemiča in polihistorja, ki je živel med letoma 1641 in 1693. Njegovo najpomembnejše delo je Slava vojvodine Kranjske, ki je izšla leta 1689 v Nürnbergu. Na 3500 straneh je svojo rodno Kranjsko celovito predstavil svetu - delo je še danes nepogrešljivo za vse, ki jih zanima, kaj se je na Kranjskem dogajalo konec 17. stoletja in prej. Eden od vrhuncev Valvasorjevega dela je raziskava Cerkniškega jezera, zaradi katere so ga leta 1687 izvolili za člana angleške Kraljeve družbe. Vabimo vas, da prisluhnete Literarnemu večeru o Valvasorjevem življenju in delu; posneli smo ga leta 2001.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

S svojim prvencem »Ta neki neki« se nam predstavlja Špela Jezovšek - Stella. Pesmi na plošči zaznamuje njen prepričljiv vokal, ki v okviru mladostnega popa prinaša njena avtorska besedila in glasbo. Stellina energična izpoved je obenem poklon prijateljstvu, ki napaja njeno ustvarjalnost.

Med letošnjimi nominiranci za Cankarjevo nagrado je drugi roman pisatelja in prevajalca iz španščine Gašperja Kralja Škrbine (*cf, 2020). Že njegov prvenec Rok trajanja izpred petih let je bil uvrščen v najožji izbor za nagrado kresnik in med finaliste za najboljši literarni prvenec.
Glavni pripovedovalec v Škrbinah se loti raziskave o življenjski zgodbi svoje stare mame, ki naj bi bila zasnova za literarno besedilo. V romanu pa tudi pripovedovalec sam postane lik v besedilu Katalonke Klare. Vabljeni k poslušanju odlomka v interpretaciji Branka Jordana.