Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Tokrat izpostavljamo Operni blok, v katerem bo Renato Horvat predstavil opuščeno opero Vincenza Bellinija z naslovom Ernani, 4. oddajo iz cikla Skladatelj tedna, v katerem bo Domen Marinčič predstavil glasbo, nastalo za angeškega vladarja Karla Drugega, naslednjo iz niza oddaj B-AIR Zvočenja, ki bo tokrat razpeta Med glasbo in medicino, oddajo Po belih in črnih tipkah – veliki pianisti in mojstri klavirske igre, ki jo je avtor Klemen Golner naslovil "Družinske vezi Xaverja Scharwenke in Henrija Herza", oddajo Banchetto musicale, v kateri bo komorna glasba Franza Schuberta zvenela na zgodovinskih glasbilih in dve večerni oddaji - Komorni studio Tjaše Krajnc in Glasba 20. stoletja Marka Šetinca.
Napovedujemo še koncert študentov klavirja ljubljanske in zagrebške Akademije za glasbo, ki bodo ob 18. uri nastopili v dvorani Slavka Osterca v Slovenski filharmoniji.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Prevedel Anton Sovre

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Bellini in libretist Romani sta priredbo ultraromantične drame Victorja Hugoja najbrž načrtovala tudi zato, ker se je vloge Elvire veselila Giuditta Pasta, ki naj bi z njo prvič nastopila v kateri izmed skladateljevih oper.

Karel Drugi je vladal od leta 1660 do svoje smrti petindvajset let pozneje. Bil je najstarejši preživeli otrok Karla Prvega, ki so ga obglavili leta 1649. Razglasili so ga za škotskega kralja, a ga je Oliver Cromwell premagal v bitki v Worcesteru, zato je Karel devet let preživel v eksilu v Franciji in na Nizozemskem. Po Cromwellovi smrti in ponovni vzpostavitvi monarhije se je vrnil iz Francije in postal eden najbolj priljubljenih angleških kraljev

Gostje v oddaji iz cikla B-AIR Zvočenja – v katerem primarij Igor M. Ravnik z vabljenimi sogovorniki razpravlja o zanimivih temah, ki zadevajo glasbo in medicino, psihologijo in sorodne stroke, katerih naloga je pomagati ljudem v stiski – so bile sodelavke Centra za motnje glasu, govora in požiranja klinike za otorinolaringologijo v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. To so prof. dr. Irena Hočevar Boltežar, specialistka otorinolaringologije, specialistki klinične logopedije Nataša Prebil in Rozalija Kušar ter specialistka klinične psihologije magistra Petra Bavčar.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Po lani delno odpovedanem festivalu Literature sveta Fabula – v koprodukciji s Cankarjevim domom ga prireja Beletrina – letošnji v večinoma poteka virtualno, na spletu. Med uglednimi tujimi gosti festivala je letos britanska pisateljica Deborah Levy. V slovenščini imamo prvi del njene 'žive avtobiografije' Vsega tega nočem vedeti (prevedla ga je Ana Ugrinović, izdala pa Mladinska knjiga) in roman Mož, ki je videl vse, ki ga je prevedel Jernej Županič, izšel pa je pri Beletrini. S pisateljico, ki je te dni poslala med bralce novo knjigo – tretji del avtobiografske trilogije – se je na daljavo pogovarjala Manca G. Renko. V oddaji Razgledi in razmisleki smo uporabili odlomke iz pogovora, poleg tega pa še odlomke iz oddaje Literarni portret, za katero je Miriam Drev prevedla delček njene knjige Cena življenja, ter iz del Vsega tega nočem vedeti in Mož, ki je videl vse.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Današnjo oddajo smo naslovili Družinske vezi Xaverja Scharwenke in Henrija Herza. V prvem delu bomo predvajali Klavirski koncert št. 5 v f-molu Henrija Herza, slišali boste tudi nekaj zanimivosti o skladateljevem starejšem bratu Jacquesu Simonu, drugi del oddaje pa namenjamo bratoma Scharwenka. Najprej bo na vrsti Klavirski trio v cis-molu starejšega Philippa Scharwenke, nato pa še obsežnejši Klavirski koncert št. 3 v cis-molu Xaverja Scharwenke.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

V tokratni oddaji Mladi virtuozi bomo poslušali posnetek oddaje, ki je nastala leta 2018, pripravila jo je Katarina Radaljac.
Poslušali bomo harfistko Ulo Mlakar, ki je 9. februarja 2018 nastopila v okviru koncertnega cikla Prisluhnimo v operi. Cikel prireja Glasbena mladina ljubljanska. Slišali bomo interpretaciji dveh skladb, in sicer: Impromptu št. 6, op. 86 Gabriela Faureja ter Sonatino op. 30 Marcela Tournierja.

Pesnica Barbara Korun je tudi zbrana in poglobljena bralka svoje najnovejše pesniške zbirke Idioritmija. O tem priča njena spremna beseda (čeprav je nehvaležno, da mora avtorica pisati o svoji pesniški zbirki), kratek esej, ki lepo pojasni marsikatero potezo in pomen objavljenih pesmi. (Izdala sta jih KUD AAC Zrakogled in Umetniško združenje Hyperion, knjigo je uredil Gašper Malej, zelo okusno pa so jo oblikovali PADALCI (Irena Gubanc in Teja Jalovec)). Toda naj je pesnica še tako dobra esejistka in poznavalka svoje poezije, v pogovoru za oddajo Izšlo je naredi nekaj, kar na papirju ni mogoče: o svoji poeziji pripoveduje s svojim lastnim ritmom, mogoče manj zgoščeno, toda bolj občuteno. Naslovni cikel, ki vsebuje približno dvajset pesmi, zapisov sanj, označi s sintagmo duševna kalibracija, skratka, sanje nekako poravnajo sanjajočo osebo in svet, pesnica pa (namesto da bi brala) pripoveduje eno izmed sanj. Cikel Najdenke vsebuje na prvi pogled mimobežne pesmi, toda kljub svoji kratkosti pesmi v ciklu izrekajo intenzivna, implozivna doživetja narave. Sklepni cikel Elohacija tradicionalni poeziji dolguje največ, s pripisi datumov in krajev nastanka posamezni pesmi daje celo vtis, kot da gre za komentarje resničnosti, toda lepše kot branje cikla kot komentarjev nečesa je doživetje trenutka in umirjenosti, zrelosti in zavedanja, ki so eno s pesmimi (v pesmi Včeraj pesnica zapiše zdaj sem (tu)/hipna točka/ravnovesja). Več o zbirki in še čem bo Barbara Korun povedala v pogovoru z Markom Goljo, pa tudi prebrala bo kar nekaj pesmi. Nikar ne zamudite.

Za današnjo oddajo smo izbrali komorno glasbo Franza Schuberta. Na zgodovinskih glasbilih bo zazvenela priljubljena Sonata za arpeggione in klavir. Arpeggione je godalo, ki združuje značilnosti kitare in violončela. Nastal je okrog leta 1823 na Dunaju, a je že na koncu desetletja izginil iz glasbene prakse, čeprav so tudi pozneje občasno izdelali kakšen instrument za zbiralce. Schubertovi sodobniki so ga poimenovali »kitara z lokom«, »ljubezenska kitara« pa tudi »sentimentalna kitara« ali »kitarski violončelo«. Danes bi imel samo muzejsko vrednost, če Schubert leta 1824 zanj ne bi bil napisal izredne sonate. Izšla je skoraj pol stoletja pozneje, ko ni bilo mogoče več računati na arpeggione, zato so jo prirejali za druge bolj ali manj primerne instrumente.

Glasbena medigra

Med letošnjimi nominiranci za Cankarjevo nagrado je drugi roman pisatelja in prevajalca iz španščine Gašperja Kralja Škrbine (*cf, 2020). Že njegov prvenec Rok trajanja izpred petih let je bil uvrščen v najožji izbor za nagrado kresnik in med finaliste za najboljši literarni prvenec.
Glavni pripovedovalec v Škrbinah se loti raziskave o življenjski zgodbi svoje stare mame, ki naj bi bila osnova za literarno besedilo. V romanu pa tudi pripovedovalec sam postane lik v besedilu Katalonke Klare. Vabljeni k poslušanju odlomka v interpretaciji Branka Jordana.

Vsebino oddaje Za en bokal muzike bo tokrat zapolnil izbor ljudskih pesmi, ki jih je v oddaji leta 1977 ob svojem pogledu na ljudsko izročilo predstavila Karlina Rošar s Pake na Pohorju. Tudi sama je bila pevka, sicer pa kmetica, in sodelavcem Glasbeno narodopisnega inštituta je pomagala najti marsikaterega izvajalca ljudskih pesmi na tem delu Pohorja.

V Komornem studiu bomo nocoj predstavili posnetke koncerta izraelskih glasbenikov, ki sta nastopila 20. julija 2020 v Viteški dvorani ljubljanskih Križank. Nastopila sta violist Guy Ben-Ziony, sicer profesor viole na mojstrskih tečajih Ljubljana Festivala, in pianist Naaman Wagner. Predstavila sta štiri skladbe 20. stoletja. Izvedla sta izbrane stavke iz baleta Romeo in Julija, op. 64, ruskega skladatelja Sergeja Prokofjeva v priredbi Vadima Boriskovskega za violo in klavir, Lachrymae, op. 48, niz refleksij na temo pesmi Johna Dowlanda, ki jih je leta 1950 napisal Benjamin Britten za znanega virtuoznega violista Williama Primorsa in ustvaril eno večjih mojstrovin 20. stoletja za violo. Njun spored je obogatil romantični in očarljivi Intermezzo za violo in klavir italijanskega skladatelja Nina Rote in virtuozna Koncertna skladba za violo in klavir, ki jo je napisal romunski skladatelj George Enescu na pobudo Gabriela Fauréja za interno tekmovanje pariškega konservatorija; Enescujeva skladba je še danes priljubljena koncertna stalnica, ki jo izvajajo najboljši violisti. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.
.

Štefka, razočarana, bridko preizkušana ženska s socialnega dna. Podobne so usode »njenih« dveh moških, v igri so prikazane z grenkim humorjem in v štajerskem narečju, kar še poudarja avtentičnost pretresljive zgodbe o sodobnih marginalcih in pove veliko tudi o vsakem od nas. Pokojna Ljerka Belak je za radio poustvarila skoraj 200 vlog in med drugimi kot inšpektorica Mila rešila kar 60 zapletenih kriminalističnih primerov. »Štefka« pa je bila ena njenih najljubših vlog.

Režiserka Irena Glonar
Dramaturginja Vilma Štritof
Tonski mojster Jure Culiberg
Svetovalec za govor Vlado Novak
Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina

Štefka Ljerka Belak
Albin Vlado Novak
Ivek Ivo Ban

Traja 36'40''
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija v decembru 2000

Glasbena medigra

V oddaji Glasba 20. stoletja predvajamo komorni skladbi Alfreda Šnitkeja, Klavirski trio in Sonato za violončelo in klavir št. 1.
Šnitke je z neverjetno lahkoto uporabljal sredstva iz različnih glasbenih govoric, ki so mu bila na voljo, jih združeval ali ločeval kot dobesedne ali variirane citate, izkrivljene, predelane in na novo ustvarjene, ter povezoval na videz nasprotujoče si glasbene odlomke ali zvočne skupke. V glasbi Alfreda Šnitkeja je pomembno komponento pomenila ideja minljivosti in minevanja. Muzikolog Theodor Adorno je zapisal, da je bil celoten opus Alfreda Šnitkeja usmerjen h kompozicijskim preoblikovanjem, ki so predstavljala metaforo izginevanja, njegova glasba je bila slovo od življenja. Tudi sam skladatelj je rekel, da je nekoč na papir zapisal prečudovit akord, ki je kmalu zatem zarjavel.