Dr. Aleš Musar je kot diplomant kemije in magister naravoslovno-tehniške informatike leta 1991 začel poklicno pot kot asistent pri profesorici in znanstvenici dr. Aleksandri Kornhauser Frazer, ki jo poleg svoje žene Nataše šteje za vzornico na svoji življenjski poti. Po uspešnem študiju in doktoratu na britanski šoli za upravljanje Univerze v Lancastru leta 2000 se je nato podal v finančne vode in se pridružil skupini Aktiva. Leta 2003 je s partnerjema ustanovil skupino S. T. Hammer, kjer je sodeloval pri upravljanju turističnih in trgovskih podjetij ter podjetij v kovinski, kemični in živilski industriji. Njihova skupna pot se je končala leta 2016, prav v času, ko je odkril propadajočo podeželsko vilo v Zgornjih Gameljnah pri Ljubljani, imenovano tudi Ruska dača. Od takrat se posveča njeni celoviti prenovi in oživitvi. Dr. Aleš Musar je bil gost v oddaji Razkošje v glavi, ki jo je pripravil Milan Trobič.

Ste vedeli, da imamo pri nas 90 vrst sesalcev in da je vsaka tretja vrsta sesalca netopir? Razstava Preživeti z netopirji v nekdanji šoli v Kančevcih je prva stalna razstava o netopirjih v Sloveniji. Nastala je v okviru projekta Gorička krajina v sodelovanju s tamkajšnjo župnijo, sofinancirata pa ga Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Posebnost te razstave je, da lahko obiskovalci netopirje opazujejo tudi na zaslonu v neposrednem prenosu iz kleti ali s podstrešja, kjer prebivajo. Kakšno je življenje netopirjev, kaj so njihove posebnosti, kakšen odnos imamo ljudje do te zaščitene vrste in kako jim škoduje svetlobno onesnaževanje – vse to smo izvedeli v Nedeljski reportaži, ki jo je pripravila Petra Medved.

Slovenija je izrazito zamujala s pripravo simbolov nove države. To je spoznal tudi fotograf časnika Delo Joco Žnidaršič, ki se je s skupino gorskih reševalcev 12. junija 1991 napotil na vrh Triglava posnet fotografijo za osamosvojitveno številko časopisa. Z dr. Ludvikom Toplakom, tedanjim predsednikom Družbenopolitičnega zbora, sta našla rešitev, ki pa je bila bolj posledica dobrega političnega občutka posameznika kot pa sistemske, kaj šele soglasne odločitve o simbolih nove države. Izvedeli bomo, da je Roman Lovrenčič iz Cerkvenjaka kot delavec Cestnega podjetja Maribor ob menjavi tabel z oznako države sledil dobrim občutkom in za zgodovino ohranil kar dve oznaki države, ki jima je potekel rok trajanja. Tudi zastava, ki jo je pet častnikov Teritorialne obrambe 26. junija 1991 slovesno izobesilo na osrednji slovesnosti ob razglasitvi državnosti, ima po besedah upokojenega polkovnika Andreja Kocbeka svojo zgodbo. O novih simbolih, ki so tako rekoč čez noč zamenjali stare, bomo govorili v tokratni ponovitvi oddaje Sledi časa. Pripravil jo je Stane Kocutar.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Začutila sem nekakšno tesnobo, ko mi je znanec začel pripovedovati o resnih zdravstvenih težavah, o rojstvu nedonošenčka, o izgubi službe. Zdrznila sem se, ko sem na njegovem obrazu zaznala stisko in strah. Jobova zgodba ni bila več predmet refleksije in motrenja, temveč živa rana pred mojimi očmi. Ustrašila sem se, a ne le usode sočloveka, ampak tudi impulza v meni, ki mi je prišepetaval, naj zbežim; zbežim čim dlje stran od roba sveta.
Ljudje znamo biti sočutni, a najlažje smo taki do podob na televiziji in do zgodb iz časnikov. Ko je med nami in pričevalcem blažilec posrednika. Ta nam omogoča, da ostanemo na varnem pri sebi, da vede ali nevede občutimo zadovoljstvo ob svoji lastni izvzetosti iz nesrečnih okoliščin.
Morda prav zaradi licemerstva, ki ga slutim v besedi sočutje, ta izraz nerada uporabljam. Ne ker bi bila ta beseda kakor koli pomanjkljiva, prevečkrat uporabljena ali zlorabljena, temveč bolj zato, ker je vsebina, ki jo skuša zajeti, preveč mogočna za človeško mero.
Iz Nove zaveze me vselej znova nagovarja pogled, ki ga Kristus nameni Petru po tem, ko ga ta trikrat zataji. Malo besed, odsotnost diplomatskih sprenevedanj, iz oči v oči. Na eni strani žgoča bolečina zlomljenega prijateljstva, na drugi globoko razumevanje za Petrovo notranjo resničnost, njegove strahove, hrepenenja, temperament in pomanjkljivosti.
Sočutje, vredno te besede, najbolje ponazori tak pogled. Pogled, poln uvida v resničnost, kakršna je. Prazne besede tolažbe, ki želijo pozornost obrniti stran od agonije, to agonijo le še povečujejo. »Biti tu in čuti« vidim kot dejanje največjega sočutja, a hkrati kot najtežjo držo, ko vse v nas vpije, naj se ogradimo od stisk drugih, da se jih ne nenalezemo tudi sami.
A res je, da je na svetu veliko bolečine in žalosti. Sprejeti ta obraz eksistence pomeni odpreti se za resničnost, ki nas omogoča in poraja, a tudi preizkuša in trpinči; pomeni narediti meje svojega sveta prepustne za drugega.
Sočutje na ozadju take zavesti ne bo samo dejanje vzvišenega pokroviteljstva, ampak tudi gesta sopripadnosti, ki zdravi in poživlja.

Meteorolog Jure Jerman z Agencije Republike Slovenije za okolje pove, da veter merijo z različnimi instrumenti na vseh zračnih plasteh. Pri tleh na primer z anemometri, v zraku pa z meteorološkimi baloni, ki se lahko – opremljeni z GPS napravo – dvignejo do višine 15 kilometrov.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

»Francoz spozna Slovenko in zgodi se dolenjska penina,« tako bi lahko naslovili današnji Drugi pogled. Francois Botton je namreč pred leti v naši prestolnici spoznal Slovenko, s katero si je ustvaril družino. Zdaj živijo v okolici Ljubljane. Se pa Francois pogosto odpravlja na Telče na Dolenjsko, na posest ženinih staršev – domaine Slapšak, kjer prideluje penino. Zakaj je Dolenjska popolna za ustvarjanje penine in zakaj smo Slovenci preveč pridni, je razkril Darji Pograjc.

Mnoge naše dejavnosti so se preselile na splet, v zadnjem letu pa še zlasti trgovina in bančne storitve. Na splet pa so se preselili tudi goljufi, ki postavljajo lažne spletne trgovine, lažne bančne poslovalnice, lažne točke za investiranje v kriptovalute ter ribarijo na družbenih omrežjih, da bi se z našimi gesli dokopali do številk naših bančnih računov. O osnovah varnega delovanja na spletu bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu – z nami bosta Maruša Maligoj in Tadej Hren, sodelujoča pri projektu Varni na internetu.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Torkovo dopoldne je rezervirano za različne poglede na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega pogosto sploh ne opazimo. V Intelekti poskušamo skupaj z uglednimi strokovnjaki z različnih področij – gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih – ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Prva vrsta je 20-minutna tedenska oddaja, v kateri glasbeniki nastopajo živo v studiu 13, spremljate pa lahko tudi videoprenos na Facebooku. Zbirka glasbenikov je pestra, torej primerna za vsako uho – tudi zato, ker igrajo živo, neposredna izkušnja pa je še intenzivnejša. Urednica oddaje je Alja Kramar, v njej pa sodeluje celotno glasbeno uredništvo 1. programa.

Po skoraj osmih mesecih se danes epidemija izteka. Hitro prepoznavanje visoko tveganih stikov obolelih bo zdaj še bolj pomembno, je danes povedal vršilec dolžnosti predstojnika Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Mario Fafangel. Cepljenim pa karantena po rizičnem stiku ne bo odrejena.

Ostale teme:
- Bo Marjan Dikaučič dobil podporo za mesto pravosodnega ministra?
- Unija in Združene države rešile 17-letni spor o letalskih subvencijah Airbusu in Boeingu
- Mura v prvem krogu kvalifikacij za ligo prvakov z makedonskim prvakom FK Škendija

Še o drugih vsebinskih poudarkih:
Vnovičen zagon turizma in gostinstva znižal brezposelnost na Obali in Krasu
Kaj bo s smetmi v občini Šempeter - Vrtojba?
Varna soba za uporabnike drog v Ljubljani nujna, a dlje od besed še niso prišli
Turistična ponudba na Pohorju - od Kop do Maribora - vse bolj raznolika

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Kolesarska dirka po Sloveniji postaja vse bolj pomembna športna prireditev pri nas in je po odmevnosti, pa tudi po proračunu že v samem vrhu. Letošnja izvedba je bila prava uspešnica tudi zato, ker se je je udeležil tudi aktualni zmagovalec francoskega Toura Tadej Pogačar ter pritegnil ogromno gledalcev ob traso in pred televizijske zaslone. Kolesarske dirke so lep primer športnega dogodka, ki ima promocijske in ekonomske učinke. Vpliv kolesarskih dirk na turistično prepoznavnost dežel je v tujini znan že desetletja, pri nas pa so bili šele v zadnjih letih narejeni veliki koraki v tej smeri.

Povezanost športa in turističnega učinka bosta komentirala voditelj Igor Tominec in direktor Dirke po Sloveniji Bogdan Fink, pogovarjali pa smo se tudi z direktorico Slovenske turistične organizacije Majo Pak, z župani krajev, ki so bili na letošnji trasi dirke, in turističnimi delavci na področju kolesarskega turizma.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Odrasli nimajo časa za sprehod, zato gredo otroci sami ...
Pripoveduje: Rudi Kosmač.
Napisala: Jana Milčinski.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1979.

''Če ga je kdo vprašal, zakaj to dela, je odgovoril: Zato, da ne boste pozabili, da ste Slovenci!''
(Mitja Gobec, spomini, 2021)

Bilo je 21. junija 1891, Brdo pri Lukovici, Kamniško-Brdski sodni okraj: cerkvenemu organistu in učitelju glasbe ter nekdanji poštni upraviteljici se rodi prvi izmed šestih otrok. Ime so mu dali po očetu, čez štiri dni ga je h krstu nesel sam pisatelj Janko Kersnik.
Nadarjen je bil za risanje, matematiko, šah in telovadbo, a najbolj ga je prevzela glasba. Nosil je ime očeta, botra in botre. To je bil Franc Janko Alojzij Marolt, ali kot ga bolje poznamo – France Marolt.

V letošnjem jubilejnem leto posvečamo dve zaporedni dokumentarni oddaji glasbeniku, folkloristu, ustanovitelju Glasbenonarodopisnega inštituta, Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič in Akademske folklorne skupine France Marolt, Francetu Maroltu.

V prvi oddaji ga bomo spoznali kot ustanovitelja takrat Folklornega inštituta pri Glasbeni matici (1934) ter spodbujevalca kulturnih dejavnosti; na njegovo pobudo je nastalo več pevskih zborov in folklornih skupin. V njem sta se venomer prepletali zborovska in folklorna dejavnost, glasba je bila njegova ljubezen.

Sogovorci v oddaji so Mirko Ramovš, etnokoreolog, nekdanji sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU in več kot 40 let umetniški vodja AFS France Marolt, Mitja Gobec, sin skladatelja Radovana Gobca, zborovodja in zadnjih 43 let urednik različnih notnih izdaj ter eden redkih, ki se g. Marolta še osebno spominja, dr. Urša Šivic, etnomuzikologinja in raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, ter dr. Tomaž Simetinger, etnolog in kulturni antropolog, dolgoletni član AFS France Marolt in več let tudi njen umetniški vodja.

Drugi del oddaje bo na sporedu v torek, 22. junija.

Igra, nastala po predlogi Gorana Gluvića, je humoren dramolet z elementi kriminalke. Gre za prikaz zakonskega para kot žrtve tiste vsakdanje človeške lahkovernosti, ki jo slehernik goji v strahu pred družbenimi in kulturnimi konvencijami.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Poslušamo skladbe iz radijskega arhiva.

Sedemdesetletni francoski pisatelj Pierre Lemaître se je rodil v Parizu. Več let je poučeval književnost, potem pa se je povsem posvetil pisateljevanju. Sprva je bil znan predvsem po kriminalkah in filmskih scenarijih, leta 2013 pa je prejel prestižno francosko Goncourtovo nagrado za roman Na svidenje tam zgoraj. Imamo ga v slovenskem prevodu Mateja Leskovarja. To je tudi prvi roman trilogije z naslovom Otroci katastrofe; sledi mu roman Barve požara, tretji del pa je najnovejše besedilo Zrcalo naših bolečin. Roman govori o pomladi 1940, o času, ko se je začenjala druga svetovna vojna. Osrednja junakinja je tridesetletna Louise Belmont. Prevod: Tadeja Šergán, interpetacija: Blaž Šef.