Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesnik Alojz Gradnik je napisal pesem Rožnik, ki spominja na mesec zelenine in razcveta, dolgih dni in obeta poletja. Vendar prinaša včasih tudi temnejše tone ... Pesem Rožnik interpretira dramski igralec Slavko Cerjak.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Narava Schubertove glasbe in njegov osebni značaj sta pogosto predmet nesporazuma, kadar ju opisujejo z melanholijo in sanjavostjo. Ta površna karakterizacija zgreši ravno toliko, da oteži dojemanje Schubertove umetnosti, v kateri kljub mnogoterosti zvrsti redko naletimo na melanholijo in sanjavost. Nehote je lahko narobe razumljeno razmišljanje velikega interpreta Schubertove glasbe, pianista Alfreda Brendla, ki piše, da v primerjavi z Beethovnom arhitektom Schubert komponira kot mesečnik. Zraven še dodaja: 'V sonatah Ludwiga van Beethovna nikoli ne izgubimo niti, spremembe smeri so vedno opravičene. Pri Schubertu se izgubimo, ampak na tako razorožujoče naiven način.'

V oddaji gostimo flavtista Mateja Grahka, ki deluje kot solist, komorni in orkestrski glasbenik ter pedagog. Je solo flavtist Orkestra Slovenske filharmonije, poleg klasične glasbe pa ima zelo rad tudi jazzovsko glasbo. V njegovi diskografiji je deset plošč, pred kratkim pa je izdal tudi knjigo Dnevnik malega glasbenika na velikem oceanu, v kateri odkriva še eno svojo ljubezen: ljubezen do morja in jadranja. Več o izkušnji glasbenika na poti čez Atlantik in o umetnosti potovanja bo Matej Grahek pripovedoval v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma. Vabljeni v njuno družbo.

Za današnjo oddajo smo izbrali glasbo norveškega skladatelja Edvarda Griega, ki se je rodil na današnji dan leta 1843. Deloval je tudi kot dirigent, organizator glasbenega življenja, pedagog in koncertni pianist in velja za enega najpomembnejših ustvarjalcev, ki so v drugi polovici 19. stoletja utemeljili norveško umetnost in ime svoje domovine ponesli v svet. Navdušen nad ideali domovinskega gibanja se je Grieg poglabljal v norveško ljudsko glasbo, ki je navdihovala njegova dela. V njegovem opusu je več skladb za orkester in vrsta komornih del, med najbolj priljubljenimi pa je njegov Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 16, ki ga je skladatelj napisal leta 1868 pri 24-ih letih. Pozneje ga je večkrat revidiral, končno verzijo koncerta pa je dokončal malo pred smrtjo in prav ta je potem postala ena najbolj priljubljenih partitur pianističnega repertoarja.

Le še nekaj dni nas loči od 30. obletnice, ko so tanki in drugi oklepniki nekdanje JLA zahrumeli po slovenskih cestah in se odpravili poteptat pravkar razglašeno mlado samostojno in neodvisno slovensko državo. A smo se odločno uprli in porazili do tedaj močno Jugoslovansko armado. Kronološke dogodke v oddaji prikazujejo pripovedi nekdanjih akterjev upora in boja za neodvisnost iz vrst tedanje milice in Teritorialne obrambe.

Dramaturg, umetniški vodja, esejist in gledališki premišljevalec Lojze Filipič (19. 6. 1921–21. 4. 1975) je s svojim delom pomembno zaznamoval slovensko gledališče v desetletjih po drugi svetovni vojni. Velja za utemeljitelja moderne dramaturgije in idejnega očeta Tedna slovenske drame, v okviru katerega se podeljuje tudi po njem poimenovano Grün-Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji. Leta 1955 je v Celju zasnoval Prvi festival slovenske in jugoslovanske sodobne drame in ta pobuda je neposredno vplivala na nastanek jugoslovanskega festivala Sterijevo pozorje v Novem Sadu ter Tedna slovenskih gledališč, danes imenovanega Festival Borštnikovo srečanje. Leta 1972 je v poslanici mariborskemu festivalu med drugim zapisal: »v času vsesplošne odtujenosti in podrejanja človeka tehniki in civilizaciji stroja ohranjati in gojiti pristne in žive stike med ljudmi, med občinstvom in gledališčem, med dvorano in odrom ter dvorano in oder in vse ljudi v dvorani in na odru združevati v nerazdeljeno in nerazdeljivo celoto človeške skupnosti in v skupno doživetje«.

Filipičev pogled, slog, njegovo omiko in tenkočutnost obujamo v zvoku odlomkov iz Avdio zbirke Slovenskega gledališkega inštituta in arhiva Radia Slovenija ter misli iz besedil, ki pričajo o zavzetem gledališčniku in velikem humanistu. Oddaja je nastala v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom - Gledališkim muzejem, v soavtorstvu Ane Perne in Petre Tanko.

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Od neizmerne tragedije do humanističnega sporočila: tako bi lahko povzeli pot prvega koncerta letošnje sezone Simfoničnega orkestra praškega radia in njegovega glavnega dirigenta Alexandra Liebreicha. Petindvajsetega septembra lani sta v Dvořákovi dvorani Rudolfinuma v Pragi izvedla Simfonijo št. 1 v C-duru Ludwiga van Beethovna, Koncert za violončelo in orkester v h-molu Antonina Dvořáka in Meditacijo japonskega skladatelja Toshia Hosokawe, ki je bila ustvarjena kot neposreden odziv na potres s cunamijem, ki je leta 2011 povzročil nesrečo v jedrski elektrarni v Fukušimi in smrt več tisoč ljudi.

Znakovni jezik je bil prepovedan. Učili smo se po isti metodi kot slišeči otroci. Če smo vseeno kretali, smo bili kaznovani, tudi tepeni. Brez pravice do uporabe znakovnega jezika sem se počutila ponižano. V bistvu smo imeli slabši položaj kot živali, se svojega šolanja spominja Marija Möderndorfer. Taki primeri se pri nas ne bi smeli več zgoditi, tudi zato ne, ker sta jezika gluhih in gluhoslepih postala ustavno varovani kategoriji. Kaj pomenijo in prinašajo ustavne spremembe, bomo vprašali državnega sekretarja na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveta Uršiča in poslanca LMŠ Janija Möderndorferja.

Gospe in gospodje, vabimo vas v mozaik Brucknerjeve glasbe: zveneli bosta dve njegovi uglasbitvi, in sicer Psalm št. 150 v C-duru ter hvalnica Te Deum laudámus/Tebe Boga hvalimo, prav tako v C-duru.

Glasbena medigra

Sedemdesetletni francoski pisatelj Pierre Lemaître se je rodil v Parizu. Več let je poučeval književnost, potem pa se je povsem posvetil pisateljevanju. Sprva je bil znan predvsem po kriminalkah in filmskih scenarijih, leta 2013 pa je prejel prestižno francosko Goncourtovo nagrado za roman Na svidenje tam zgoraj. Imamo ga v slovenskem prevodu Mateja Leskovarja. To je tudi prvi roman trilogije z naslovom Otroci katastrofe; sledi mu roman Barve požara, tretji del pa je najnovejše besedilo Zrcalo naših bolečin. Roman govori o pomladi 1940, o času, ko se je začenjala druga svetovna vojna. Osrednja junakinja je tridesetletna Louise Belmont. Prevod: Tadeja Šergán, interpetacija: Blaž Šef.

Hairspray je ameriški muzikal, za katerega je glasbo zložil Marc Shaiman, scenarij pa sta napisala Mark O 'Donnell in Thomas Meehan. Predloga za muzikal je film Johna Watersa iz leta 1988, ki ima enak naslov. Samo glasbo lahko označimo kot plesno glasbo iz 60. let prejšnjega stoletja s pridihom ritma in bluza. Zgodba je postavljena v leto 1962 in pripoveduje o telesno bolj okrogli najstnici Tracy Turnblad, katere sanje so plesni nastop v oddaji The Corny Collins Show. Ko Tracy dobi priložnost nastopiti v oddaji, čez noč postane zvezdnica, a tu se bistvo muzikala Hairspray, ki je družbeni komentar o nepravičnosti ameriške družbe v 60. letih prejšnjega stoletja, šele začne.

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Veronika Simoniti je romanistka, prevajalka in pisateljica. Kot svobodna prevajalka se je ukvarjala predvsem z italijansko literaturo. Zaradi želje po kulturni izmenjavi med Slovenijo in Italijo je ustvarila blog Papirnata hiša. Kot avtorica se je začela uveljavljati na Radiu Slovenija, kamor je pošiljala pravljice. Prva kratkoprozna objava je bila zgodba “Metuljev zaliv,” ki je prejela prvo nagrado na natečaju revije Literatura. Odtlej objavlja tudi v drugih literarnih revijah in na radiu. Od leta 2005 je izdala tri zbirke kratke proze, prvenec Zasukane štorije in Hudičev jezik pri založbi LUD Literatura ter Fugato, ki je tako kot njen roman Kameno seme izšel pri Literi. Zanj je bila Veronika Simoniti nominirana za kresnika. Za svoje delo je prejela več stanovskih nagrad in nominacij zanje. Kar štirikrat je prejela nagrado za najboljšo kratko zgodbo pri Literaturi in Primorskih srečanjih in trikrat prvo nagrado na natečaju Radia Slovenija. Za roman Ivana pred morjem, ki je izšel pri Cankarjevi založbi, pa je lani prejela nagrado kresnik. Oddajo o Veroniki Simoniti je pripravila Neža Vilhelm.

Vpogled v glasbeno sodobnost, novi posnetki, predstavitve zasedb, poglobljeni tematski pregledi in portreti tujih in domačih skladateljev, klasikov sodobne glasbe in najmlajših ustvarjalcev.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.