Od nekdaj ima odlično uho za izzivalno, drugačno muziko. Džez, bluz, improvizirano glasbo, afriške godbe je poslušalkam in poslušalcem Radia Študent odkrival dolga desetletja, vse od osemdesetih let preteklega stoletja. Iz sociologije kulture je doktoriral z disertacijo o neodvisni novi muziki in družbenih bojih glasbenih formacij v neoliberalnem New Yorku. Leta 2017 je pri založbi Studia humanitatis objavil monografijo Nova muzika v New Yorku, neodvisni glasbeniki in pravica do mesta. Nočni pogovor bo sprehod skozi različne godbe in glasbene scene. Tudi skozi njihove družbene kontekste, seveda, saj glasba vznika znotraj njih in se z njimi prepleta. Sociolog kulture, glasbeni publicist, prevajalec in kritik Ičo Vidmar je nočni gost Nade Vodušek.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

"Na svet prideš sam in sam tudi odideš z njega. Toda zdi se, da smo najbolj sami med prihodom in odhodom." (Emily Carr)

Te besede dobro povzemajo eno največjih težav sodobne, predvsem zahodne družbe: osamljenost. Nobena družbena skupina, ne glede na svoj spol, izobrazbo, materialno stanje ali dosežke, ni varna pred osamljenostjo. V začetku leta 2018 izvedena študija, v kateri je sodelovalo 20.000 ljudi, je razkrila, da je osamljenost v skupini mladostnikov, starih od 18 do 22 let, veliko večja težava kot pri starejših od 72 let. Osamljenost povzroča zahrbtno obliko stresa, ta pa povečuje tveganje za obolenja srca in ožilja, visok pritisk, demenco, depresijo, artritis in diabetes. Osamljenost ima na smrtnost enak učinek, kot če bi dnevno pokadili 15 cigaret.

Osamljenost je simptom rastočega individualizma, njegov porast pa sovpada s sekularizacijo družbe. Ko človek (posameznik) postane središče smisla, "jaz" dobi prednost pred "mi". Pri tem pa tudi "mi" naenkrat ni več tesno povezana družbena skupnost, ampak samo zbirka posameznikov, podobno neodvisnim in med seboj nepovezanim molekulam v nekakšnem družbenem "plinu".

Svetopisemsko besedilo iz drugega pisma Timoteju četrtega poglavja nam razkriva nekatere od razlogov za osamljenost, prav tako pa tudi zdravila zanjo.

Osamljenost se pogosto pojavi, ko se v življenju spoprijemamo s spremembami ali prehodnimi obdobji, ko se preselimo v drugo življenjsko okolje, zamenjamo službo, iz študijskih klopi stopimo na trg dela ali pa ko se spopademo s končnim prehodom iz življenja v smrt. Osamljenost se zlahka pojavi tudi takrat, ko smo ločeni od ljudi, s katerimi sicer delimo življenje. In okoliščine, v katerih so izolacija, samoizolacija in karantena tako pogoste besede kot v teh časih, so prepolne takšnih trenukov. Prav tako pa je osamljenost pogosta tudi takrat, ko doživljamo nasprotovanje. Pa naj gre za nasprotovanje ljudi ali pa okoliščine, ki so nam izrecno nenaklonjene in zaradi katerih imamo občutek, da se je vse obrnilo proti nam.

V trenutkih, ko smo osamljeni, se močno poveča tveganje za samouničujoče vedenje. Številni se takrat zatečejo k mamilom, alkoholu ali drugim škodljivim odzivom, da bi vsaj malo ublažili čustveno bolečino. Toda v besedilu, smo ga omenili, je opisan bolj zdrav pristop k spopadanju z osamljenostjo. Kako se lahko torej spopademo z njo?

Prvič, bodimo pozorni na svoje potrebe. Zastavimo si nekaj praktičnih vprašanj: Ali skrbim za svoje telesne potrebe? Jem zdravo hrano? Dovolj spim? Telovadim? Ali skrbim za higieno misli? Spodbujam svoj razum z branjem dobrih knjig ali ga uspavam z neskončnim buljenjem v kateri koli zaslon, ki mi je pri roki? Ali skrbim za svojo duhovnost? Ti telesni, umski in duhovni dejavniki so zelo pomembni pri obvladovanju osamljenosti.

Drugič, preusmerimo pozornost proč od težav in nadomestimo negativne misli s pozitivnimi. Če se ukvarjamo z neprijetnimi okoliščinami, v katerih smo se znašli, ali z nasprotovanjem, ki ga doživljamo, s tem samo hranimo svojo osamljenost in se še bolj odtujujemo od drugih ljudi. Odpustimo, komur je treba odpustiti. Poskušajmo se nekaj naučiti tudi iz najtežjih okoliščin. Nihče od nas ne more vplivati na vse okoliščine, toda vsakdo lahko vpliva na to, kako se bo na njih odzval.

In tretjič: ne pozabimo, da nismo sami. Ne glede na to, kako osamljene se počutimo, nikdar nismo zunaj dosega Božjega objema. Kristus nam v evangeliju po Mateju zagotavlja: "Jaz sem z vami vse dni do konca sveta." (Mt 28,20) Avtor pisma Hebrejcem pa k temu dodaja: "Zato smo lahko pogumni in govorimo: Gospod je moj pomočnik, ne bom se bal." (Heb 13,5.6)

Kratek povzetek reportažne rubrike naPOTki, ki je sicer na sporedu ob nedeljah ob 6.45

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Vitamin A je pomemben za normalno rast, za delovanje imunskega sistema, delovanje vida, presnovo železa, za izgradnjo kože in sluznic in njihovo delovanje, omogoča oporo pri reprodukciji in vpliva na razvoj celic ter tkiv. Najdemo ga v številnih živilih, zato ga povprečen posameznik s pestro in uravnoteženo prehrano zaužije dovolj. Precej več podrobnosti o vitaminu A pa pozna Žane Temova Rakuša, mlada raziskovalka na Fakulteti za farmacijo.

Z mediacijo lahko stranki rešita konkreten pravni spor in izboljšata medsebojne odnose. Kdo da pobudo za začetek mediacije, katere so njene prednosti, v katerih sporih je primerna in v katerih ne, kako poteka v praksi? Gost je odvetnik in mediator Andrej Razdrih.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Od prvega julija letos največjo nekrščansko versko skupnost pri nas – Islamsko skupnost v Sloveniji – vodi novi mufti mag. Nevzet Porić. Ta je širši slovenski javnosti znano ime. V sredinem Intervjuju razmišlja o načrtih Islamske skupnosti v prihodnjih petih letih, kot traja mandat muftija, o reševanju odprtih vprašanjih z državo (cirkumcizija, zaposlovanje imamov v slovenski vojski), o stereotipnih in klišejskih predstavah o muslimanski veri, o obravnavi muslimanov v šolskih učbenikih, pa tudi med drugim še o snovanju muslimanske gimnazije v Ljubljani.
Mufti mag. Nevzet Porič se je leta 1977 rodil v Bihaću v Bosni in Hercegovini. Kot otrok se je skupaj s starši preselil na Jesenice, kjer je končal osnovno šolo, teološko srednjo šolo je obiskoval v Zagrebu, študiral pa je na Fakulteti za islamske znanosti v Sarajevu. Mufti Porić je poročen in oče dveh otrok.

Pred leti obnovljen grad Prem nad dolino reke Reke kraljuje že od 13. stoletja, a tako kot večina gradov na Slovenskem ima za seboj živahno zgodovino. Spoznali jo bomo na obisku, ko bomo slišali tudi, kako se povezuje z drugimi lokalnimi organizacijami in ponudniki ter kaj ponuja obiskovalcem in turistom. Več pa bomo izvedeli tudi o vasi Prem, katere ime izhaja iz rimskega obdobja, ko je na tem območju stala utrdba Castra Prima. V tamkajšnji Ljudski šoli se je rodil eden izmed najpomembnješih predstavnikov slovenske moderne Dragotin Kette, vas pa skriva še druge zanimivosti in skrivnosti ...

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Nov interventni zakon za pomoč gospodarstvu naj bi to popoldne potrdili v državnem zboru. Med skupno 240 milijonov evrov vrednimi ukrepi so tudi dodatni turistični boni. A predstavniki turizma so le delno zadovoljni, od pristojnih pogrešajo zanje ključni ukrep, to je enkratno nadomestilo za izpad prometa.

Število na novo okuženih s koronavirusom na tedenski ravni se znova povečuje
Evropska komisija občutno izboljšala napoved letošnje gospodarske rasti za Slovenijo
Bodo s črpanjem vode iz reke Vipave rešili pridelek v Vipavski dolini?

Drugi poudarki:
V Novi Gorici naj bi se cena vode celo nekoliko znižala, a to se ne bo poznalo na položnicah
Na območju Slovenj Gradca se bodo lotili obsežne sanacije plazov
Žabja hiša v Mali Račni za ozaveščanje obiskovalcev narave

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami so do stalnega ali začasnega spremljevalca upravičeni le slepi ter težje in težko gibalno ovirani otroci, ki so usmerjeni v programe za predšolske otroke in izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem z dodatno strokovno pomočjo, ki jih izvajajo redne osnovne in srednje šole. Spremljevalci so jim dodeljeni za izvajanje fizične pomoči. Drugi otroci s posebnimi potrebami – dolgotrajno bolni, slabovidni, otroci z avtističnimi motnjami ter otroci s čustvenimi in vedenjskim motnjami - so le izjemoma upravičeni do začasnega spremljevalca. Zakaj te pravice nimajo tudi otroci, ki potrebujejo stalno ali začasno pomoč spremljevalca in ta ni povezana s fizično pomočjo? Spremljevalci poskrbijo za to, da so ti otroci čim bolj vključeni v šolski sistem. To pa vpliva na njihov čustveni in socialni razvoj ter na uspešnost pridobivanja znanja. Kakšni so postopki za pridobitev začasnega oziroma stalnega spremljevalca, kako je z njihovo izobrazbo in financiranjem zaposlitve? Odgovore bomo iskali v današnjem Studiu ob 17-ih, ki ga pripravlja Petra Medved.
Gosti:
- Sabina Korošec Zavšek, predsednica nevladnih organizacij za avtizem Slovenije,
- dr. Natalija Vovk-Ornik vodja oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami Zavoda RS za šolstvo,
- Ina Kreft Toman, ravnateljica Mladinskega doma Jarše v Ljubljani,
- Mitja Svete, oče otroka z avtizmom.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

... in ena sama kraljična.
Pripoveduje: Boris Ostan.
Tolminska ljudska.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1991.

V mladinski oddaji Gymnasium tudi poletiv našem studiu gostimo mlade sogovornike ali pa preverjamo razpoloženje med počitnicami. Tokrat smo se odločili za zadnje – se odpeljali v Postojno in se ustavili na taboru Košarkarske zveze Slovenije za dekleta, ki bo potekal do 10. julija. Je tabor namenjen le dekletom, ki ta šport trenirajo v klubih? Kako poteka dan pod koši in kako dekleta preživljajo prosti čas na taboru? Kako so dekleta navijala za slovensko moško reprezentanco in kako so se veselila njihovega uspeha? In kakšen je položaj ženske košarke v Sloveniji?

Oddaja Sami naši je namenjena pripadnikom etničnih skupnosti s prostora nekdanje Jugoslavije in vsem, ki želijo izvedeti več o delovanju teh skupnosti in njihovih posebnostih. Polurno mozaično oddajo sestavljajo novinarski prispevki, reportaže, informacije, intervjuji in glasba. Vsako nedeljo ob 21.30 na Prvem.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Igor Likar, pesnik, pisatelj, režiser in naš radijski sodelavec, piše roman z naslovom Sojenje črnemu klovnu. Delo pripoveduje o času okrog leta 1990, vendar je tematika še kako aktualna. Naslov odlomka je nekoliko skrivnosten: Buergermeister in on - dva falota, prijatelja. Kdo je torej črni klovn v romanu in tudi izbranem odlomku?
Interpretira Brane Grubar.

Julij je mesec, rezerviran za sonce, morje in melodije, ki spadajo zraven. Desetega julija bodo v portoroškem Avditoriju že 40. zazvenele nove skladbe festivala Melodije morja in sonca. Festival je lani zaradi epidemije odpadel, letos pa se vrača v vsem svojem sijaju. V soboto bomo slišali dvanajst novih skladb, spremljevalni program pa bo tokrat posvečen glasbeni zgodovini festivala. Zgodovini pa bo posvečena tudi oddaja Za prijeten konec dneva, v kateri se bomo spomnili nekaterih zmagovalnih skladb tega našega edinega poletnega pop festivala.