Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nedelja, 24. okt. 2021

Prvi • Ned, 24. okt.

00:00
Poročila

Na nočni obisk prihajata zakonca Juvan Mastnak. V prvih nedeljskih urah boste slišali njuno zgodbo kako se jima je s posvojitvijo ne enega, ampak dveh otrok, življenje čez noč obrnilo na glavo. Zdaj 3-letni Luka, ki je k njima prišel iz slovenske porodnišnice in en mesec starejši Benjamin iz Gvineje Bissau v Afriki, skrbita, da jim nikoli ni dolgčas. O njunih izkušnjah s formalnimi postopki, preprekah, dogodivščinah in anekdotah na poti do posvojitve ter kako si od takrat svoj prostor pod soncem išče samo na videz neobičajna družina, se bo z Nino in Matijem pogovarjala Alenka Terlep.

01:00
Poročila

02:00
Poročila

02:15
Ponovitev

03:00
Poročila

04:00
Poročila

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

05:00
Poročila

05:10
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno- zabavne glasbe.

Danes beremo evangelij o slepem beraču Bartimaju, ki je tudi proti volji tam navzočih ljudi prosil Jezusa, naj ga ozdravi slepote. Od slepega berača se lahko učimo tudi mi.
Prvič: slepi Bartimaj je človek vztrajnosti. Kolikokrat srečamo v trgovskih središčih otroke, ki vztrajno moledujejo starše, naj jim kupijo določeno stvar. Današnji evangelij nas uči, da moramo biti vztrajni v molitvi, podobno kakor so vztrajni otroci v trgovini. Če menimo, da naše molitve niso uslišane prvič, ne smemo odnehati, ampak vedno znova prosimo. V vztrajanju moramo biti prizadevni.
Slepega Bartimaja ni moglo nič ustaviti, da se ne bi srečal z Jezusom. Bil je obupan, a prav to ga je spodbudilo, da se je odločil srečati Jezusa. Večkrat smo tudi mi v življenju obupani. Trudimo se in naredimo vse, da bi premagali težave, a se zdi, da nič ne deluje. Spoznamo, da so naše moči omejene. In h komu se bomo zatekli v takih trenutkih, če ne h Kristusu?
Drugič: Bartimaj je vedel, kaj želi doseči: da bi spregledal. Ko molimo k Bogu, moramo biti določni v svojih molitvah. Vedeti moramo, kaj želimo. Ko vemo, kaj želimo, spoznavamo, kaj je dobro za nas. Boga moramo celo moledovati, to je vztrajno, skoraj sitno prositi. Ne obupajmo in ne mislimo si, da se ne meni z nas. Evangeljska pripoved nas uči, da nas Bog najbrž ne bo uslišal, če ga bomo prosili avtomatično, iz navade. Bog hoče, da si tisto stvar, za katero prosimo, res iz srca želimo in še iskreneje prosimo. Učimo se od Bartimaja. Ta je vpil in klical Jezusa, tudi ko so ga drugi mirili, naj umolkne, a je on še glasneje vpil.
Sveta mati Terezija iz Kalkute takole opisuje moč vztrajne in iskrene molitve: Nekoč me je obiskal zakonski par, dva obupanca sta se razgovorila: »Poročena sva že šestnajst let in nimava otrok. Tako hrepeniva po otroku. Boste molili za naju?« Dala sem jima čudodelno svetinjo, čeprav sta bila oba hinduista, in jima rekla: 'Čez dan pogosto ponavljajta: 'Marija, Jezusova Mati, daj nama otroka!' Tako sta tudi naredila: molila sta in molila. Čez nekaj mesecev se je mož vrnil in dejal: 'Mati, moja žena pričakuje otroka.'
Ali vidite? Treba je samo globoko verovati vanjo. Je Jezusova in naša mati. Neprestano se ji priporočajte, da naredi iz vas starše!« (Misli in prigode, 18.)
Končno je bil Bartimej hvaležen in je tudi nam zgled hvaležnosti: ko je spregledal, je začel slediti Jezusu. Tudi nas je Bog obdaril s številnuimi darovi. Ozdravil nas je mnogih ran. Dajal nam je moč, ko smo bili nemočni. Več kot dovolj vzrokov, da smo mu hvaležni in hodimo za njim.

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar: Jutranji koledar, 24. 10.

06:15
Vreme z meteorologom

Napotki, kam na pot po Sloveniji.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Roman Cona sodobnega francoskega pisatelja Mathiasa Enarda je delo širokega zamaha, ki razgrinja vsaj tri tisočletja zgodovine širšega sredozemskega bazena – zgodovine, ki jo zaznamujejo nenehni nemiri, poboji, množični izgoni in vojne, in vsaka nova generacija je, tako se pač zdi skozi prizmo Cone, obsojena na ponavljanje istega začaranega kroga nasilja, kakor da posamezniki nimamo možnosti biti gospodarji lastne usode. Roman torej ponuja precej trpko branje, a arhitekt Jernej Šipoš, gost tokratne 7. strani, je povedal, da je v njem prav lahko uživati – delo namreč odlikuje izjemen, neponovljiv pripovedni slog. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

08:00
Poročila

Brisopis je iskriva in napeta zgodba o tem, kako se svinčnik in radirka poskušata uskladiti med seboj in z dogajanjem v okolici. Brez tega bi za vselej obveljalo – kar eden napiše, druga zbriše…torej prazen list, en sam dolgčas…pa tudi radijske igre Brisopis ne bi bilo.


Avtor besedila: Dimitrij Kralj \t
Režiserka: Sonja Stopar\t
Dramaturg: Ervin Fritz
Mojster Zvoka: Mirko Marinšek
Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar
Organizatorka izvedbe: Filipina Jerman
Asistent zvoka: Damir Meglič\t

Svinčnik: Alja Tkačev\t
Radirka: Polona Vetrih\t
Šilček): Branko Miklavc
Mati: Maja Šugman
Tomaž: Zvezdan Ranđelović \t
Štef: Božo Vovk\t
Jošt: Miro Veble\t
Bulc: Vinko Podgoršek
Kalc: Laci Cigoj \t
Direktor: Vladimir Jurc\t
Matiček: Zvezdan Ranđelović \t
Učiteljica: Alenka Svetel\t

Traja: 44'45''
Posneto v studiih Radia Ljubljana v oktobru 1982.

09:00
Poročila

V tokratni Medenini poslušate: Alpski kvintet s pihalno godbo; Black Dyke Mills Band; Pihalni orkester Logatec; Pihalni orkester SVEA Zagorje; Pihalni orkester Premogovnika Velenje; Vojaški pihalni orkester avstrijske Koroške, oddajo pa konča Pihalni orkester Bežigrad.



V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček.

09:30
Prvi poje: Prvi poje

10:00
Poročila

10:05
Nedeljsko dopoldne

11:00
Poročila

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

13:00
Poročila

13:10
Osmrtnice, obvestila

Ste vedeli, da je bila letošnja bera hmelja - zaradi neugodnih vremenskih in ujm – podpovprečna? Nekaj več kot 120 hmeljarjev je na nekaj več kot 1.400 hektarjih površin pridelalo približno 1.900 ton hmelja, kar je 600 ton manj kot prejšnja leta.Kmetijsko - živilski sektor pa je eden od trdnih stebrov slovenskega gospodarstva. Živilska podjetja s prodajo doma ustvarjajo več kot 2 milijardi evrov čistih prihodkov, s prodajo na tujih trgih pa skoraj 600 milijonov evrov. Največ hrane pridelajo v Pomurju, zato se se gre čuditi, da so se pred kratkim tam, na delovnem obisku, mudili tudi študenti biotehniške fakultete iz Ljubljane. V oddaji tudi o čedalje bolj priljubljenih haskap jagodah – eni izmed 49. sadnih vrst, ki jih gojimo v Sloveniji.

14:00
Poročila

Josip Primožič Tošo se je rodil leta 1900 v Ljubljani. Bil je vrhunski telovadec z najvišjimi odličji s svetovnih tekmovanj, udeleženec olimpijskih iger 1924 v Parizu, dve leti pozneje je na svetovnem prvenstvu v Lyonu postal podprvak na drogu in osvojil srebrno kolajno kot član vrste, 1927 pa se je na pregovarjanje Leona Štuklja preselil v Maribor, ker je ta ob sebi želel imeti vrhunskega telovadca, in postal član Sokola Maribor - Matica. Kot 28-letni mladenič je leta 1928 nastopil na svojih drugih olimpijskih igrah: v Amsterdamu je osvojil dve kolajni, srebrno na bradlji in bron kot član vrste. Leta 1930 je v Luksemburgu postal štirikratni prvak na svetovnem prvenstvu, ker pa se je tam smrtno ponesrečil reprezentant Anton Malej, je gimnastična vrsta predčasno zapustila tekmovanje in domov prinesla le diplome, odličij pa ne. V Luksemburgu je bil Primožič najboljši telovadec na svetu v skupni razvrstitvi in prosti vaji, na bradlji in konju z ročaji, z izbrano vrsto pa je osvojil tretje mesto. S 36 leti je nastopil še v Berlinu, na svojih tretjih in hkrati zadnjih olimpijskih igrah, v Pragi leta 1938 pa še zadnjič na svetovnem prvenstvu, tam je na bradlji in ekipno v mešanih vajah osvojil bronasti kolajni. To pa še ni vse. Bil je tudi odličen slikar, gledališki scenarist – osebnost, ki si zasluži pomnik. Pot do njega pa bomo spoznali v tokratni Nedeljski reportaži.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:05
Obvestila

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako nedeljo ob 16.30 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

17:00
Poročila

Samoorganiziranje posameznikov v podjetja v skupni lasti, ki so demokratično soupravljana in v katerih ne gre samo za dobiček, ampak širše dobro vseh zaposlenih ali celo lokalne skupnosti: to je ideja, do katere je marsikdo skeptičen, spet drugi pa kažejo na množico povsem uspešnih primerov in tovrstno socialno usmerjeno zadružništvo vidijo kot pot v drugačen kapitalizem, kjer podjetja svojih proizvodenj ne bi kar tako selila v tujino, ne bi onesnaževala svojega okolja in kjer bi se dobički bolj enakomerno porazdeljevali. No, v tokratnih Sledeh časa se ne bomo posvečali temu, kakšni zadružni modeli bi lahko delovali v današnjem času, ampak se bomo obrnili k bogati zgodovini zadružništva v Sloveniji, ki se je rodilo pred skoraj 150 leti, na koncu 19. ter v prvi tretjini 20. stoletja pa je doživelo resnično neverjeten razcvet, tako da je bilo mogoče takšno ali drugačno zadrugo najti tako rekoč v vsaki vasi. O tem, zakaj je v tem prelomnem času nastopa kapitalizma na Slovenskem prav zadruga postala prevladujoča organizacijska oblika v našem gospodarstvu, kakšne vrste zadrug so bile značilne za ta prostor, na kakšen način so bile organizirane, kako so nanje vplivali politični boji tistega časa in kakšen pomen so imele za revno kmečko in obrtniško prebivalstvo, pa tudi za splošen družbeni in gospodarski razvoj, bomo govorili z dolgoletnim sodelavcem Zadružne zveze Slovenije, pravnikom dr. Francijem Avscem in dvema zgodovinarjema, dr. Gregorjem Antoličičem z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU ter dr. Marto Rendla z Inštituta za novejšo zgodovino. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost.

18:15
Obvestila

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Andrej sprašuje mamo, kako je bilo, ko je bil majhen …
Pripoveduje: Elvira Kraljeva.
Napisala: Kristina Brenk.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

23:00
Poročila

Poljska pesnica Jadwiga Malina, rojena leta 1974, je leta 2016 objavila pesniško zbirko z naslovom Tu. V njej se s pesmimi vrača v svoje otroštvo sredi osemdesetih let v čas, ko je bil svet še preprost in samoumeven, čeprav prežet s socialistično ideologijo in zaznamovan s pomanjkanjem. Izbor iz zbirke v prevodu Katarine Šalamun Biedrzycke interpretira Maja Blagovič.

Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov