Miloš Toni je najprej stanoval v Starem trgu, potem so se preselili v Begunje pri Cerknici in od tam v Cerknico. Vmes je nekaj časa živel v Ljubljani in potem se je pred 30-imi leti spet preselil nazaj v Cerknico in tako je njegovo življenje dobesedno povezano z Notranjsko. Leta 1973 se je začel na fakulteti za elektrotehniko študij računalništva in Miloš Toni je bil študent druge generacije tega takrat še malo znanega študija. Zato tudi ne preseneča, da je bil takrat študij tega področja nekaj zelo zanimivega, saj so se ukvarjali z zadevami, ki so za današnje računalništvo nekaj povsem neznanega. Pojem informatike je bil še v povojih, osebnih računalnikov in zaslonov še ni bilo, medsebojno komuniciranje je potekalo prek konzol, teleprinterjev in prek luknjanih kartic. Miloš Toni se je po študiju zaposlil na Inštitutu Jožef Štefan, po desetih letih pa je nastal tehnološki park in skupaj s tremi sodelavci so ustanovili podjetje, ki deluje še danes, vendar Miloš Toni z njimi ni več povezan. Njegova pot se je pomaknila v povsem druge vode, in to pot bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi.

Rapalsko mejo oziroma rapalsko obdobje uvrščamo v čas med prvo in drugo svetovno vojno. Konec prve svetovne vojne je Italija izsilila podpis mirovnega sporazuma, ki ji je dal pravno podlago za zasedbo dela razpadajoče avstro-ogrske monarhije, to pa je bil večinoma zahodni del nastajajoče države, pozneje Kraljevine SHS. Leta 1920 so tako podpisali Rapalsko pogodbo, s katero je Italija dosegla razmejitev, ki se je ujemala z njenimi strateškimi željami in cilji. Tako si je zavarovala Padsko nižino in dobila tretjino slovenskega etničnega ozemlja, Istro in del Dalmacije, v zameno pa je priznala Kraljevino SHS. Negativne posledice te pogodbe pa je trpelo predvsem slovensko prebivalstvo, ki je bilo odrezano od drugega slovenskega ozemlja. Posledice so čutili tudi prebivalci Istre in dela Dalmacije. Še pred nastopom fašizma v Italiji so se na zasedenih območjih začeli raznarodovalni pritiski, ki so se pozneje še stopnjevali. Nova meja je globoko zarezala v vse življenje ljudi, v samo identiteto naroda, v gospodarstvo in vsa druga področja. Nastajanje nove meje, zgodbe, povezane z njo, bomo spoznali prek zapisa v knjigi, planinskem vodniku Meja na razvodnici. Avtor oddaje je Milan Trobič.

Slovenija je zelo vodnata dežela, ki ponuja veliko možnosti za ribolov. V naših vodah – tekočih in stoječih – živi 77 sladkovodnih vrst rib. Med njimi jih je 33 vrst trajno zaščitenih, za športni ribolov pa je zanimivih okoli 20 vrst. Med njimi je tudi ščuka. V Nedeljski reportaži smo se odpravili ob Ribnike Opekarna Vrhnika, kjer smo skušali ujeti to ribo, ki slovi po svoji izmuzljivosti in napadalnosti. Pa tudi po odličnem vidu. A Ribniki Opekarna s svojimi zaraščenimi bregovi ponujajo obilo mest, kjer se lahko ribič skrije in poskusi ščuko, ki ji pravijo tudi ''profesorica'' in ''kraljica sladke vode'', pretentati in spraviti na suho. Ali je to uspelo avtorju Alešu Ogrinu in njegovemu sogovorniku Juretu Furlanu iz Ribiške družine Vrhnika, boste izvedeli v ponovitvi Nedeljske reportaže.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

V Glasgowu bo danes udeležence podnebne konference Združenih narodov nagovorila še druga polovica svetovnih voditeljev. Slovenski premier Janez Janša se je včeraj zavzel za oblikovanje stvarne poti do omejitve segrevanja planeta na 1,5 stopinje Celzija. Za izpolnjevanje ciljev bo po njegovih besedah ključen odmik od premoga in nafte, ki bi ju kot prehoden vir lahko nadomestila jedrska energija.

Druge teme oddaje:
- Slovenija ob slabih epidemičnih razmerah v pričakovanju novih zaostritev ukrepov
- Novi direktor STA Kadunc in direktor Ukoma Urbanija bosta na sestanku iskala rešitve za agonijo STA
- V Krškem začenjajo obnovo dotrajane vpadnice

Kot vsi preostali meseci se tudi november začne čisto normalno s »prvim dnem«, le da je »prvi november« nenormalen dan. »Prvi november« je uradno in od države urejen, potrjen in organiziran »prvi april«! Dan norcev! Le da mu rečemo dan mrtvih! No, ja … prešminkali smo ga v dan spomina na mrtve! In ker se spominjamo mrtvih, želimo pokazati, da smo še živi in zato gremo vsi iz svojih hiš. Vsi!
Tudi hudi bolniki in invalidi!
Tudi tisti, ki se jim sicer še do trgovine ne da!
Tudi tisti, ki sicer še smeti ne odnesejo do kante in jih raje vržejo kar skozi okno, da jim le ni treba ven!
Vse, kar diha in se premika, vse, kar se lahko premakne, pa čeprav že dehni, se obleče v najlepše in najboljše, kar premore in … ven! Pokazat in dokazat svetu, da še živí!
Vse ceste, poti, stezice in bližnjice, ki vodijo do pokopališč, doživijo prometni kolaps, kaos, zamaške in zastoj. Vse stoji! Vse! Razen mrtvih. Ki ležijo.
Vse, kar raste ob cestah, poteh, stezicah in bližnjicah, ki vodijo do pokopališč, vse, kar cveti po naših vrtovih ali vsaj malo spominja na rože, potrgamo in uredimo v šopke, vence in cvetlične aranžmaje, kar pa smo spregledali ali pozabili utrgati, pa oveni zaradi vonja po naftalinu, afteršejvu in drugih parfumih! Vse diši! Razen mrtvih. Ki … ne dišijo.
In tudi nam ne diši, da bomo nekoč mrtvi! Zato je lepo, ko si na pokopališčih po novem lahko privoščimo porcijo čevapčičev in sladkorno peno. Da ima človek občutek, da je na gasilski veselici ali v lunaparku, ne pa na božji njivi! Kupimo še kak pisan balon, igračo za otroka in nekaj kilogramov sveč. In vžigalice.
In ko se zvečeri … ko iz hiš prilezejo še tisti, ki ne prenesejo sončne svetlobe, a vendarle želijo pokazati, da so še živi … so pokopališča res razsvetljena kot zabaviščni parki. Morje prižganih lučk nas spomni na … novoletne lučke, seveda! A je potem kaj čudnega, da tako že tam, na pokopališču, začnemo razmišljati o prihajajočih praznikih in se že 3. novembra začne »veseli december« in pozabimo na mrtve do naslednjega leta!
Oprostite, ampak mislim, da je moja krščanska dolžnost, da me vse to nervira in me spravi iz tira. Naj v očeh sveta veljam za še takega kretena, a bom vendarle ravnal »kretničarsko« in premaknil kretnice, da zaustavim vlak! Da iztirim! Da obrnem! Pa čeprav je potem treba peš!
Naši verni rajni morda res niso vsi sveti, a še zdaleč niso mrtvi. Tisti, ki so v Bogu, so bolj živi od nas. Kajti naš Bog je Bog živih in ne Bog mrtvih! (Lk 20, 38)
In če me znervira zombijevsko dokazovanje živih, da še niso mrtvi, potem me lahko in mora znervirati tudi njihovo dokazovanje, da je nekaj, kar je živo, mrtvo …
Recimo temu osnovni civilizacijski in življenjski bonton, če je pretežko govoriti o svetosti življenja. Meni se zdi prav, da to, kar smo spočeli, tudi rodimo in da tega, kar smo kot dar prejeli, ne zavrnemo.
Ampak, če smo pri »vseh svetih« s sistemsko in državno ureditvijo privolili v »dan mrtvih«, me je resnično strah, kje bomo pristali, ko bo država uredila in sistematizirala samomor!

Tokrat uporabljamo izhodišče, ki ga ponuja 3. november, ki je ponekod nacionalni dan klišejev, in razpravljamo o klišejih v grozljivkah.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Bianca Marcelle Seckel se je pred poldrugim desetletjem v Prekmurje preselila iz Zimbabveja. Pri tem jo je vodila ljubezen, iz katere sta se rodila tudi dva otroka. Bianca, ki je samostojna podjetnica s svojim gostinskim lokalom v Murski Soboti, je rada v Prekmurju, čeprav jo pozimi še vedno zebe. Prav sneg pa jo je v začetku v Sloveniji tudi najbolj očaral. Družabna Afričanka, ki govori prekmursko, je navdušena nad prekmursko hrano. Več je povedala dopisnici Lidiji Kosi.

Na našem telesu so cone, ki so povezane z vsakim delom, žlezo in organom telesa. To je vodilo refleksoterapije, kjer lahko s pritiskanjem na cone in masiranjem vplivamo na sproščanje in ravnovesje telesa. Če takšno masažo izvajamo sami, to sicer ni terapevtska metoda, je pa dobrodošla tehnika za izboljšanje prekrvavitve. Gostja: refleksoterapevtka Nada Tomazin Dokl.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Spolne in seksualne identitete so lahko zalo jasne in se ujemajo s prevladujočimi družbeno dominantnimi in poznanimi binarnimi označevalci. Na področju spola tako govorimo o moški in ženski identiteti, na področju seksualnosti pa o heteroseksualni in homoseksualni identiteti, ki vključuje gejevske in lezbične seksualne identitete. Odgovor na vprašanje, kdo smo in kaj nas privlači, pa se lahko skriva zunaj teh binarizmov – takrat govorimo o nebinarnih spolnih in seksualnih idenitetah. To je tema tokratne Intelekte, vabljeni k poslušanju.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Z novimi skladbami na teme Josipa Jurčiča se predstavlja Robert Petan.

Se nam obeta novo zaprtje države? Po neuradnih podatkih naj bi se svetovalna skupina danes sestala z vlado in ji med drugim predlagala 10-dnevno ustavitev javnega življenja. Epidemične razmere so kritične, delež pozitivnih izvidov je bil tudi včeraj nad 40 odstotki, v bolnišnicah se zdravi največ kovidnih bolnikov od konca aprila, na intenzivni negi smo tik pred dosegom mejnika 160 pacientov, ko je pristojni minister Poklukar napovedal uvedbo novih ukrepov.
Druge teme:
- V Avstriji je odslej na delovnih mestih obvezen pogoj PCT
- Voditelji več kot 100 držav za zaustavitvi krčenja gozdov do leta 2030
- Ameriško vrhovno sodišče obravnava teksaški zakon proti umetni prekinitvi nosečnosti

Slovenski Bistrici bo možen najem 28-ih novih stanovanj republiškega Stanovanjskega sklada
Kranjska Komunala bo za komunalno blato kupila premično sušilno napravo
Nove kolesarske poti za večjo varnost v Slovenj Gradcu
V Radovljici je november spet okusen; poudarek na sodelovanju med gostinci in lokalnimi pridelovalci

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Slovenska avtomobilska industrija poskrbi za približno petino letnega izvoza. Osebni avtomobil je še vedno vir mobilnosti v Evropi, industrija, ki ga razvija in proizvaja, pa je nenehno pred preizkušnjami in potrebami po vlaganjih v inoviranje. Avtomobilski proizvajalci pritiskajo na dobavitelje, da se hitreje prilagodijo na elektrificirano mobilnost. Od prevoznih sredstev pričakujemo, da so zelena in pametna. Deset slovenskih podjetij, povezanih v avtomobilski grozd, je zato zagnalo projekt, s katerim bi okrepili vrednost in vlogo v dobaviteljski verigi, vlada jih pri tem menda podpira. Kako? Kakšni so načrti in od kod denar za inovacijske preboje v slovenski avtomobilski verigi? O vsem tem z gosti in voditeljico Majo Derčar.
Gosti:
Iztok Seljak, glavni direktor podjetja Hidria Holding,
Matjaž Čemažar, predsednik uprave podjetja Domel Holding,
Tomaž Katrašnik, vodja laboratorija za motorje z notranjim izgorevanjem na Strojni fakulteti v Ljubljani,
Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo na MGRT.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Kljub temu pri Mihcu sije sonce!
Pripoveduje: Barbara Krajnc.
Napisala: Milan Petek.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Bili smo na obisku v Etnografskem muzeju Slovenije, ki ga najdete v Metelkovi ulici številka 2. Muzej je namreč hkrati tudi Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine. Danes je v register vpisanih 96 enot, evidentiranih pa je 267 nosilcev nesnovne kulturne dediščine. Letos so dodali devet novih vpisov.
Pred mikrofon smo povabili sogovornice, ki so tudi del delovne skupine za obravnavo prejetih pobud za vpis: mag. Anja Jerin (SEM), mag. Adela Pukl (SEM), dr. Nena Židov (SEM) in doc. dr. Barbara Ivančič Kutin (Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU).
Ob pogovorih bomo poslušali Marko bando, Kurjo kožo, Buške čeče, Mlado beltinško bando, godce AFS France Marolt, Ljudske pevce iz Luč KUD Tone Mlačnik Luče in tudi zanimiv posnetek s svatbe v Odrancih v Prekmurju iz leta 1964.

Dogajanje igre sproži smrt delavke. V običajnih pripravah upravnih organov nekega kolektiva na delavkin pogreb pa se razkrije vsa grozljiva medčloveška odtujenost. Ta je, tako v kolektivu kot zasebnem življenju, tako globoko zasidrana, da raziskava življenja umrle delavke ne privede do drugačnih dejstev, razen do premajhne ali celo nikakršne povezanosti s posameznikom in družbo. Šele po tem, ko se človek poslovi od tega sveta, se razkrije njegova prava vrednost, ki mu jo seveda priznajo drugi. Pri čemer so po takšni vrednostni lestvici nekatera življenja vrednejša od drugih, kot so ob dokončnem slovesu tudi večje in manjše žalosti. Takšen je pač ta človeški svet. Zato je edino, kar zares šteje, intimna izkušnja lastnega življenja.

Avtor: Tone Peršak
Režiserka: Irena Glonar
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Jure Culiberg
Asistentka režije: Mojca Cavazza
Tehnični asistent: Zmago Frece

Sekretar: Ivo Ban
Tajnica: Marijana Brecelj
Predsednik sindikata: Danilo Benedičič
Šef oddelka: Janez Albreht
Delavka: Maja Šugman

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1981.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Oddaja je posvečena skladatelju, aranžerju in producentu Janezu Gregorcu..

Grški pesnik, nobelovec Odisseas Elitis je eden najbolj priznanih modernističnih pesnikov. Rodil se je pred sto desetimi leti v Heraklionu, njegovo poezijo pa odlikujejo bujna metaforika, nenavadne besedne zveze in navezovanje na starogrške mite in arhaično dediščino, s čimer orisuje magični svet Sredozemlja. Za nocojšnjo oddajo smo izbrali nekaj pesmi iz pesniške zbirke Hvaljeno bodi, ki je izšla leta 1959. Odisseas Elitis je umrl leta 1996. Pesmi je prevedel Janko Moder, za Literarni nokturno jih je leta 2011 interpretiral dramski igralec Željko Hrs.