Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov današnjega dne: koncerta Godalnega seksteta članov Slovenske filharmonije v Mariboru ter ansambla Artes Liberales in Nuške Drašček Rojko v Velenju.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Žensko pero v glasbi lahko razumemo na več načinov: pesniško, skladateljsko ali morda kot okras v laseh katere izmed grških boginj, na printer Artemide, boginje lova. Bolj kot s kakršnim koli okrasom so sicer boginje radi upodabljali s sulicami, lokom in puščico, tudi z meči. Čeprav redkeje kot moški pa so se dokazovale tudi z umetnostjo, na primer s poezijo in glasbo, s katero so vplivale na sodobnike, na razvoj umetnosti, kulture in družbe na splošno.

Na sporedu bo skladateljevih Pet ljudskih pesmi za alt in orkester z naslovi Oj, gora ta Kaninova, Bejži ftiček, Kata Katalena, Tica vuga in Ivek se je ženil, njegova Druga sonata spominjanja za violino in klavir ter Godalni sekstet na temo Franka Martina.\t\t\t

Začetki šolstva na Slovenskem segajo v antiko, a prve formalne oblike srečamo šele v srednjem veku. Od tedaj se začne nezadržen razvoj šolstva, ki je stoletja potekal v latinskem jeziku in potem v nemščini. Slovenščina je bila sprva le v elementarnih oblikah šolstva, sredi 19. stoletja pa dobimo Slovenci prave slovenske ljudske šole in na začetku 20. stoletja tudi gimnazije ... Sogovornik je direktor Slovenskega šolskega muzeja, mag. Stane Okolíš.



Arhiv:

AR92556 \t\t\t\tTraja: 55,02 min

Tokratni Oder namenjamo predstavi Mama, ki je nastala v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj. Gre za večplastno in pretresljivo dramsko besedilo, ki govori o bolečini in osamljenosti mame, ki se spopada s sindromom praznega gnezda. Dramo je napisal francoski dramatik, pisatelj in režiser Florian Zeller, po mnenju britanskega časopisa The Guardian »najbolj fascinanten dramatik našega časa«. Mama je prvi del Zellerjeve družinske trilogije Mama, Oče in Sin. Gre za tematsko nepovezana dela, ki obravnavajo klasične družinske teme na neklasičen način. V slovenskih kinodvoranah lahko prav zdaj gledamo njegov film Oče z Anthonyjem Hopkinsom v glavni vlogi. Dramo o dementnem očetu smo lahko gledali tudi leta 2018 v SLG Celje, prav tako pa je na odru Miniteatra lani zaživela drama Sin, ki bo kmalu dobila tudi svojo filmsko različico. O prvi gledališki izvedbi Mame na slovenskih odrih smo se pogovarjali s prevajalko Suzano Koncut, režiserjem Ivico Buljanom ter glavno igralko Darjo Reichman.

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

S tujih koncertnih prizorišč ponujamo najnovejše posnetke najboljših orkestrov, solistov in dirigentov današnjega časa.

Adam Bohorič je deloval v izjemnih političnih in verskih okoliščinah 16. stoletja, vplival na druge mislece in se srečeval z njimi. Kako pomemben je bil v resnici Bohorič za Slovence takratnega časa? Kako se je laiku uspelo vključiti v vrhunske protestantske intelektualne kroge in kaj je storil za Slovence sodobnosti?

"Primer Sigismunda von Herbersteina, ki je potoval k turškemu sultanu Sulejmanu in dvakrat v moskovsko Rusijo, nam kaže, kako je slovenščina s svojo reprezentativno vlogo nekega posebnega orodja v učeni kulturi, v diplomaciji, opravljala funkcijo, ki je drugi jeziki očitno niso mogli … Takrat so se vernakularni jeziki, kot je bil slovenski, šele uveljavljali. In uveljavljali so se s književnostjo, ki je v pomembnem delu Evrope veljala za nepravoverno. Bohoričeva slovnica, zlasti njen obsežni predgovor, ponuja utemeljitev, zakaj se izreka trditev, da bo ‘vsak jezik slavil Boga’. Se pravi, za pripoznavo v učeni kulturi ni bila pomembna samo teološka funkcija jezika, temveč tudi reprezentativna – torej da slovenščina izpolnjuje formalne pogoje po vzoru drugih uveljavljenih jezikov, ki so že imeli velike književnosti." – dr. Jonatan Vinkler

Prva slovenska slovnica Zimske urice proste (Arcticae horulae succisivae) je v latinščini izšla leta 1584. V njej je Bohorič s pravopisom, oblikoslovjem in skladnjo teoretsko utemeljil obstoj slovenskega jezika. Šele leta 1987 jo je v slovenski jezik prevedel Jože Toporišič. O Adamu Bohoriču premišljuje zgodovinar dr. Jonatan Vinkler (ponovitev oddaje).

"Kompozicije ni spodbudil noben dogodek - napisal sem jo v svoje lastno zadovoljstvo - če smem tako reči," je dejal Gabriel Faure za svojo uglasbitev Rekviema.

Pojeta sopranistka Matejka Bukavec in Komorni zbor Ipavska pod vodstvom Matjaža Ščeka.
Na orgle igra Bernarda Paškvan.

"...Tistega dne pa sem prečkal prehod in zavil na levo, mimo evangeličanske cerkve in navzdol po Gosposvetski. Takrat so bile tam še pekarna, pa me-sarija in več trgovin. Mislim, da sem si v pekarni hotel kupiti žemljico, am-pak so že vse razprodali. In namesto da bi se vrnil in šel po svojih slonjih stezicah, sem nadaljeval pot proti Figovcu. Na platojčku pred njim sem srečal Mirka Bogataja. Če bi se držal svoje običajne poti, ga ne bi srečal. Ne bi postal igralec, ampak bi končal študij medicine. Se pravi, da sem takrat nezavedno preusmeril svojo življenjsko pot ..."

Rac bere Raca.

Življenjske zgodbe vrhunskega gledališkega in filmskega igralca Radka Poliča v biografskem romanu, ki je nastal po intenzivnih pogovorih z dramaturginj in publicistko Petro Pogorevc. Prisluhnite raskavemu glasu, ki med hehetom in premolki pripoveduje zgodbo o sebi in o veselih in tragičnih stvareh, ki so ga v življenju doletele od otroštva do vrhuncev igralske kariere, v 52-ih nadaljevanjih.

Režiserka: Špela Kravogel
Tonski mojstri: Gal Nagode, Urban Gruden, Matjaž Miklič
Glasbena oblikovalka. Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Suzana Köstner
Korektorica: Emanuela Montanič Sekulović

Posneto v studiu 01 Radia Slovenija, maja 2021.

Muzikal Natakarica, v izvirniku Waitress, je nastal po istoimenskem filmu iz leta 2007. Podobo glasbenega gledališča sta mu nadeli Sara Bareilles, ki je napisala glasbo in besedila songov ter Jessie Nelson, ki je spisala scenarij. Kljub temu, da so pravice za gledališko uprizoritev kupili že leta 2007, so se glasbene preobleke lotili šest let pozneje, torej leta 2013. Prvo uprizoritev je muzikal doživel leta 2015, na broadwayske deske pa je stopil aprila leta 2016.Zgodba muzikala se spleta okoli natakarice, ki je ujeta v nesrečni zakon, in ki se v času, ko nenačrtovano zanosi, zaplete tudi s svojim ginekologom. Ujeti v mrežo odnosov, se ji kot pot k svobodi pokaže glavna nagrada tekmovanja v izdelovanju pit.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Ameriški pisatelj Stephen Crane (1871-1900) je pisal poezijo, romane in kratko prozo. Sodi večinoma v realistično tradicijo, vseeno pa velja za enega bolj inovativnih avtorjev svoje generacije. V oddaji boste slišali odlomke iz romana Rdeči znak hrabrosti, ki ga je prevedel Bert Savodnik, ter iz kratke zgodbe Dogodek iz vojne in novele Čoln – poslovenil ju je Janez Stanek.
Literarni večer o Stephenu Craneu so leta 1991 za radio pripravili še bralka Anica Gladek, dramska igralca Boris Juh in Andrej Nahtigal, glasbena opremljevalka Larisa Vrhunc, tonski mojster Jure Culiberg in režiser Aleš Jan.

Vpogled v glasbeno sodobnost, novi posnetki, predstavitve zasedb, poglobljeni tematski pregledi in portreti tujih in domačih skladateljev, klasikov sodobne glasbe in najmlajših ustvarjalcev.

Grški pesnik, nobelovec Odisseas Elitis je eden najbolj priznanih modernističnih pesnikov. Rodil se je pred stodesetimi leti v Heraklionu, njegovo poezijo pa odlikujejo bujna metaforika, nenavadne besedne zveze in navezovanje na starogrške mite in arhaično dediščino, s čimer orisuje magični svet Sredozemlja. Za nocojšnjo oddajo smo izbrali nekaj pesmi iz pesniške zbirke Hvaljeno bodi, ki je izšla leta 1959. Odisseas Elitis je umrl leta 1996. Pesmi je prevedel Janko Moder, za Literarni nokturno jih je leta 2011 interpretiral dramski igralec Željko Hrs.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.