V zakonu o verski svobodi, sprejetem leta 2007, je bilo kot pogoj za registracijo verskih skupnosti navedenih 100 polnoletnih pripadnikov skupnosti, prav tako pa je morala verska skupnost v državi delovati najmanj zadnjih deset let. Ustavno sodišče je leta 2010 odločilo, da takšni pogoji zožujejo človekovo pravico do svobodnega delovanja verskih skupnosti, zato je te zakonske določbe razveljavilo. Razveljavitev je začela učinkovati leto pozneje.

Od takrat se je pojavilo več pobud in predlogov, kako to področje urediti. Med drugim so nekateri kot pogoj predlagali 20 članov verske skupnosti. Tako so zapisali tudi v ponedeljek objavljenem osnutku predloga novele na ministrstvu za kulturo, v skladu s tem pa so objavili popravek osnutka. Kot so pojasnili na ministrstvu za kulturo, je bilo število deset načrtovano že od začetka priprave osnutka predloga novele, a je nastala administrativna napake.
"Razumen in utemeljen pogoj"
V gradivu predloga na ministrstvu sicer med drugim navajajo, da to pomeni "razumen in stvarno utemeljen pogoj, ki izhaja iz narave stvari", saj gre pri združevanju v verske skupnosti za "specialno obliko pravice do združevanja". Ob tem pojasnjujejo, da pred uveljavitvijo zakona o verski svobodi pri nas nismo poznali številčnega praga za registracijo verske skupnosti. Pod takšnimi pogoji so se v Sloveniji registrirale vse verske skupnosti, razen Mitrove gnostične verske skupnosti (MGVS), ki se je registrirala lani. Po odločitvi tedaj samostojnega urada za verske skupnosti je bilo za registracijo te skupnosti potrebnih 20 pripadnikov.

Skoraj polovica skupnosti z manj kot 20 pripadniki
Kot tudi pojasnjujejo v gradivu, v upravni praksi niso zasledili pretiranega ali nesorazmerno povečanega interesa za pravnoorganizacijsko obliko verske skupnosti, prav tako pa tudi ne zlorabe pravne forme za opravljanje nereligijske dejavnosti. Po podatkih kataloga slovenskih religijskih organizacij, s katerim upravlja ministrstvo, sicer 43 odstotkov vseh slovenskih religijskih oz. duhovnih organizacij, ki so registrirane, neregistrirane ali drugače registrirane, ne združuje več kot 20 ljudi.

Duhovniki v bolnišnicah
V osnutku predloga novele zakona o verski svobodi na ministrstvu namesto zaposlovanja duhovnikov v bolnišnicah, ki ga je ustavno sodišče kot neustavnega razveljavilo, predlagajo, da lahko ministrstvo za zdravje zagotovi potrebno število duhovnikov neke veroizpovedi, če je v bolnišnicah v vsej državi dovolj veliko število oskrbovancev te veroizpovedi. Za delo, ki ga duhovniki opravijo z nudenjem individualne in kolektivne verske duhovne oskrbe, pa bi lahko bolnišnice po osnutku zagotovile plačilo po pogodbi civilnega prava.

Na novo je predlagana tudi določba, da lahko duhovnik, ki nudi versko duhovno oskrbo, nemoteno opravlja svojo službo in brez nadzora obiskuje oskrbovance ustrezne veroizpovedi ob primernem času.

Duhovniki v zaporih
V člen, ki je določal zaposlovanje duhovnikov v zaporih, kar je po odločitvi ustavnega sodišča prav tako neustavno, pa objavljen osnutek predloga novele zakona ne posega. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, zdaj veljavne določbe predvidevajo, da lahko ministrstvo za pravosodje duhovnikom tudi drugače kot za zaposlitvijo zagotovi plačilo za opravljeno delo, če je v vsej državi dovolj veliko število pridržanih oseb iste veroizpovedi.
Omenjeni osnutek bo v javni razpravi do konca maja, v usklajevanje pa so ga poslali tudi vsem registriranim verskim skupnostim. Rok za njihove pripombe je 14. maj, pojasnjujejo na ministrstvu. Na Slovenski škofovski konferenci so pojasnili, da predloga še niso prejeli, pričakujejo pa, da bodo šle morebitne spremembe "v smeri upoštevanja odločbe ustavnega sodišča in v duhu pozitivnega odnosa med državo in verskimi skupnostmi".

Na ministrstvu za kulturo sicer predlagajo obravnavo predloga novele po skrajšanem postopku, saj gre za uskladitve zakona z odločbo ustavnega sodišča. Predlog novele bi bil lahko po njihovih predvidevanjih na vladi sprejet junija.