Februarja je zdajšnji generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl sporočil, da so v prostorih, kjer je bilo hranjeno arhivsko gradivo vlade, našli fotokopirni stroj, s katerim naj bi uslužbenci vlade Janeza Janše fotokopirali več kot 30.000 dokumentov, magnetogramov in osebnih map. To naj bi se dogajalo v obdobju od septembra 2007 do oktobra 2008, ko so bili arhivi začasno spravljeni v prostorih vlade.

Ustanovil je tričlansko komisijo, nato pa z ugotovitvami seznanil vlado in obvestil tudi policijo, urad informacijske pooblaščenke ter inšpektorat na ministrstvu za kulturo.

Kršitve do zdaj ugotovili na inšpektoratu
Na policiji so za MMC dejali, da je zadeva v fazi predkazenskega postopka, kriminalisti opravljajo določena preiskovalna dejanja, o zbranih obvestilih pa bodo obvestili pristojno tožilstvo.

Tudi na uradu informacijske pooblaščenke prijavo še preiskujejo. Delo bodo predvidoma končali prihodnji mesec, ko se bodo zvrstila še zaslišanja prič, je za MMC pojasnila Nataša Pirc Musar.

Za urejanje arhiva je bil v mandatu prejšnje vlade odgovoren generalni sekretar vlade Božo Predalič, a kot nam je zagotovil, ga pristojni o tej zadevi še niso izprašali. Prav tako še ni dobil nobenega uradnega sporočila inšpektorja ministrstva za kulturo, ki je edini do zdaj končal preiskavo in ugotovil, da sta bila kršena 39. in 40. člen zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva.

Predalič: Sporna sestava komisije
Ker Predalič pojasnil inšpektorja, ki bo v naslednjih tednih zoper njega sprožil prekrškovni postopek, še ni prejel, je prepričan, da ugotovitve temeljijo le na podlagi poročila t. i. Cviklove komisije. Še posebej sporna se mu zdi sestava komisije, saj so vsi trije člani zaposleni v generalnem sekretariatu vlade, torej so podrejeni Cviklu, dva pa je sam po nastopu funkcije razrešil s položajev vodje sektorjev.

Na vodilnem mestu z osnovnošolsko izobrazbo?
Eden izmed njih naj ne bi imel končane srednješolske izobrazbe, kar je Cvikl pred meseci zavrnil. A inšpektor med drugim Predaliču očita tudi kršenje odstavka 39. člena, ki pravi: "Uslužbenci, ki delajo z dokumentarnim gradivom, morajo imeti najmanj srednjo izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti pri pristojnem arhivu." Predalič pojasnjuje, da je ravno zaradi tega omenjenega uslužbenca razrešil s položaja vodje arhiva.

Inšpektor: Prevzemni popis izvor kršitev
"Kršitve nikakor niso bile ugotovljene le na podlagi poročila Komisije za pregled arhivskih prostorov generalnega sekretariata vlade, ampak na podlagi prevzemnega popisa, ki je bil podpisan s strani takrat odgovornih na vladi ter predstavnikov Arhiva RS, iz katerega je razvidno, v kašnem stanju je gradivo prevzeto, kako je bilo urejeno, popisano in kakšne evidence so bile priložene, ter na podlagi pridobljene korespondence med arhivom in generalnim sekretariatom in dodatnih pojasnil o okoliščinah prevzema," je inšpektor Aleksander Vidmar zatrdil za MMC.

Nasprotno pa Predalič zagotavlja, da so gradivo odbrali in predali v skladu z navodili arhiva in da so na ta način končno vzpostavili zakonito stanje. Zakon namreč določa, da morajo biti gradiva arhivu predana najkasneje 30 let po nastanku, po Predaličevih besedah pa so bili v vladnih prostorih nekateri dokumenti še iz leta 1950.

Gradiva bi morala biti predana že pred leti
Prav zato poziva pristojnega inšpektorja, "da nemudoma uvede ustrezne postopke in izvede predpisane sankcije proti tistim osebam, ki so odgovorne, da javno arhivsko gradivo ni bilo predano Arhivu RS v zakonitem roku, zaradi česar tudi ni bilo dostopno strokovni in laični javnosti".

Prepričan je tudi, da je ta "poskus ustvarjanja afere le podlaga za opravičevanje poskusa vračanja javnega arhivskega gradiva v kleti Generalnega sekretariata vlade RS, s čimer bi se širši javnosti otežilo ali celo onemogočilo dostop do njega".