Poudaril pa je, da Bela knjiga ni zavezujoča pri pripravi šolske zakonodaje.

V dvoletnem procesu nastajanja 500 strani obsežnega dokumenta je bilo dejavno vključenih okrog 80 strokovnjakov oziroma več kot 120 strokovnjakov. Analize šolskega sistema pa naj bi prinesle celovit vpogled v ustreznost sistemskih rešitev vzgoje in izobraževanja.

Predsednik nacionalne strokovne skupine za pripravo Bele knjige Janez Krek je po Lukšičevem mnenju opravil velik posel, saj je moral uskladiti več strok in ljudi, ki imajo vsak svojo avtonomijo v sistemu. "In te ljudi je bilo treba skupaj držati in na koncu narediti dokument, ki ga je možno dati iz rok in reči, da je dokončen oziroma izhodišče za naprej. To je velika stvar," je prepričan Lukšič.

Sprememba zakona o osnovni šoli
Vlada je v četrtek sprejela spremembe zakona o osnovni šoli, ki so usklajene s smernicami Bele knjige. Spremembe na štirih področjih osnovne šole so po Lukšičevih besedah malenkostne. Pojasnil je, da gre za uvedbo tujega jezika kot obveznega predmeta v drugi in tretji razred, izbirno v prvem razredu, ter za ukinitev obveznega drugega tujega jezika v zadnji triadi.

Spremenjena pa sta še številčno ocenjevanje od tretjega razreda dalje in reorganizacija nacionalnega preverjanja znanja, ki je za Lukšiča ključno, saj naj bi dvignilo kakovost in delo učiteljev.

V državnem zboru med strankami še naj ne bi bilo soglasja glede drugega tujega jezika v zadnji triadi, ki ga je uvedla prejšnja vlada, je povedal minister. "Bil je v poskusnem vpeljevanju in pokazalo se je, da šole niso šle z mišljenim tempom. Do danes bi morale že vse šole sodelovati pri poskusnem uvajanju drugega tujega jezika kot predmeta v zadnji triadi," kar naj bi bil eden izmed razlogov za premislek.

Kot je zatrdil, je evalvacija pokazala, da so rezultati znanja pri drugem tujem jeziku preslabi, da bi bilo vredno vlagati. "To so argumenti vlade, a SDS se s tem ne strinja, ker se jim zdi to za zdaj bolj prestižno vprašanje. Ne gre za to, da bi kdor koli v parlamentu ali v tej državi mislil, da tuji jeziki niso pomembni. Mislimo, da so pomembni, in tu ni razhajanj," je sklenil Lukšič.