Glede na nizko plačilo in težaško fizično delo v vseh vremenskih razmerah bi pomislili, da zanimanja za sezonsko dela v kmetijstvu pri domačih slovenskih delavcih ni prav dosti, pa je v zadnjih letih predvsem zaradi poraznega stanja na trgu dela ravno nasprotno. Večina delodajalcev je potrdila, da zlahka najdejo domače delavce, nekateri pa si še vedno pomagajo s tujo delovno silo.

Na Zavodu RS za zaposlovanje tako iz leta v leto opažajo povečano zanimanje za sezonska dela pri domačih delavcih, kar pripisujejo predstavitvenim akcijam sezonskega dela, pa tudi vsesplošnega pomanjkanja drugih primernih delovnih mest. Zanimanje je iz leta v leto večje in zato se iz leta v leto zmanjšuje število izdanih delovnih dovoljenj za tujce v sezonskih delih v kmetijstvu.

Izpostaviti je treba Prekmurje, kjer tako rekoč v celoti potrebam sezonskega dela zadostijo domači delavci, na Dolenjskem in Štajerskem pa so delodajalci v povprečju še vedno bolj naklonjeni zaposlovanju tujcev iz tretjih držav, ki pri delodajalcu tudi prebivajo, so za MMC pojasnili na Zavodu za zaposlovanje.

Pomembni ročna spretnost in motiviranost
Praviloma ne gre za lahka fizična dela, delavci pa so izpostavljeni različnim vremenskim razmeram. Mnogi se v delu preizkusijo, vendar ugotovijo, da ga ne zmorejo opravljati, veliko pa se jih vrača k delodajalcem, ki zagotavljajo korektne delovne razmere in primerno plačilo, še pojasnjujejo na zavodu.

In kako vidijo stanje ponudniki sezonskih del?
"Vsako leto na začetku trgatve opažamo manjši osip med tistimi, ki se v trgatev vključujejo prvič in dela, glede na razmere, ne zmorejo. Imamo pa veliko takih, ki prihajajo k nam že več let zapored in so dela vešči ter zadovoljni z zaslužkom, mi pa z njihovim delom," pravi Brigita Kočar Senekovič iz Radgonskih Goric.
Davorin Gamser iz Mirosana poudarja poleg ročne spretnosti še motiviranost, ki je ključnega pomena za dobrega delavca. Mnogi, "prisilno" napoteni na sezonsko delo, tako niso za nobeno rabo, najbolje pa delajo tisti, ki se samoiniciativno odzovejo. Z leti so tako nabrali celo vrsto delavcev, ki se vsako leto sami javijo.

"Vsakdo ne more biti obiralec paradižnika, ker je vse odvisno od spretnosti posameznika oziroma osvajanja delovnih tehnik v rastlinjaku. Nekateri jih osvojijo, nekateri pa žal ne. Zelo je pomembno, da ima zaposleni interes za delo in občutek za rastlino," je pomen spretnosti poudarila Vesna Bojnec iz Paradajza, kjer vzgajajo paradižnik Lušt.
Domači delavci in brezposelnost
Jožica Požgaj iz Darsada poudarja, da veliko težje dobijo delavce za obiranje jagod, ki je veliko bolj kočljivo delo, kot pa za obiranje jabolk na primer. "Sezonsko delo največkrat poteka v deljenem delovnem času, zgodaj zjutraj in popoldne. Ko zorijo jagode, je nemogoče, da bi bili delavci zunaj v največji vročini. Delo je v prisiljenem sklonjenem položaju, kar marsikomu povzroča težave, urna postavka je nizka, tudi za to ni zainteresiranih naših ljudi," je dejala. Velika večina Darsadovih delavcev je tujcev, pretežno iz Srbije, BiH-a in Moldavije, Požgajeva opaža tudi, da so se tujci bolj pripravljeni potruditi.

Vodja proizvodnje v Sadjarstvu Mirosan Gamser pa je mnenja, da so domači delavci ravno tako "pridni" kot tuji delavci. Pri njih zadnjih 20 let zaposlujejo izključno domače delavce, korektno jih plačajo in delavci se vračajo.

Do vratu zasuti z domačimi povpraševanji po sezonskem delu so tudi v Radgonskih Goricah, saj vse potrebe, ki so največje ob trgatvi, zlahka zapolnijo z domačimi delavci. Poplava prošenj za delo ne preseneča, sploh če upoštevamo raven brezposelnosti v tem delu države, ugotavlja Kočar Senekovičeva in dodaja, da so po izobrazbeni strukturi obiralci pisana druščina, saj gre med njimi za ljudi brez izobrazbe pa vse do tistih z diplomo v žepu.

Izključno domače delavce zaposlujejo tudi pri Paradajzu, prijav ne manjka, je pa Bojnečeva dejala, da je glavni problem sezonskega dela to, da si ljudje želijo dolgoročnejšega dela, in ko ga dobijo, tudi "pobegnejo". "In se tudi zgodi, da v glavni sezoni ostanemo lahko tudi brez kakšnega zaposlenega, ker dobi drugje zaposlitev za dlje časa. Mi pa moramo na novo iskati in na novo uvajati, kar pa je za našo naravo dela zelo neugodno."

Da je domačih delavcev več kot dovolj, je potrdil tudi direktor Kmetijske zadruge Selnica ob Dravi Janko Stojkovič, ki je ob tem omenil slabo izkušnjo pred leti: "Prejšnja leta smo delali tudi z delavci iz tujine, predvsem z Romuni, ampak to se ni najbolje obrestovalo."

Upokojenci, študenti in brezposelni
Svojo borno pokojnino si že leta in leta s pomočjo sezonskih del dopolnjuje veliko upokojencev, nekaj študentov, drugi pa so večinoma brezposelni, našteva Stojkovič in dodaja, da so pri njih pripravili tudi delavnice, da so s ponudbo sezonskega dela seznanili domače ljudi. Zdaj iz leta v leto prihajajo, dobro se počutijo v kolektivu, vedo, da bodo korektno plačani, in problemov ni, pojasnjuje.

"Očitno je, da so previsoki prispevki še vedno glavna težava. Zakaj si ne bi upokojenec s svojim delom pošteno zaslužil? Za državo je to težava, obstaja veliko omejitev," Stojkovič izpostavlja problematiko visokih prispevkov in omejitev dela za upokojence.

"Želijo tujce"
Glede oglasov, ki imajo oznako, da si želijo tujcev, so na zavodu dejali, da so številni delodajalci zadovoljni, predvsem pa navajeni delati s tujci, in to prakso nadaljujejo tudi letos. Takšni delodajalci so že pred leti, ko je slovenski delavec še poredkeje poprijel za sezonska dela, uredili bivalne prostore, organizirali hrano in prevoz in drugo infrastrukturo, ki torej omogoča nastanitev delavcev. Nastanjeni tujci so bolj pri roki in na voljo 24 ur na dan, kar domači delavec ni, poleg tega za takšne delavce ni treba plačevati prevoza in malice, lahko pa tudi bolj "kontinuirano" delajo, pojasnjujejo.
Gamser iz Mirosana je nasprotno prepričan, da je poplava tujcev tukaj predvsem zato, ker se jih da izkoriščati kot cenejšo delovno silo. Izpostavil je veliko število Romunov na delu v Savinjski dolini: "Katastrofa, ker država s svojo davčno politiko in nesposobno togo birokracijo to samo spodbuja, naši ljudje pa so medtem brezposelni in na socialki."
"Za domače plačamo vse prispevke in dajatve. Pri tujcih, zlasti Romunih, je pa tako, da teh davkov ljudje ne plačujejo in je zato to resnično poceni delovna sila. Država pa na tem področju ne naredi nič, že več kot eno leto mlatijo prazno slamo in sestankujejo, kaj bi naredili. Učinka pa ni," opozarja Gamser.
Da si tujcev delodajalci želijo predvsem zaradi tega, ker so cenena delovna sila, pa je prepričana tudi Kočar Senekovičeva: "Mislim, da se v želji po zaposlitvi tujcev skrivajo (pre)večkrat možnosti, da se s tem pridobijo 'cenejši' delavci, ki so delodajalcu na razpolago vse dni v tednu in delajo cele dneve. Kot je večkrat razbrati tudi v medijih, gre velikokrat pri tem za 'izkoriščanje' stisk ljudi, ki prihajajo iz revnejših držav in so v teh stiskah pripravljeni delati za bistveno manj kot domači delavci."

Na vprašanje, zakaj v Sloveniji delodajalci težko bolje plačajo delavce, pa je Gamser odgovoril: "Za sezonska dela naši severni sosedje Avstrijci plačujejo manj prispevkov kot mi. Žalostno, v kakšni državi živimo".