Statistični podatki po mnenju Gorana Lukiča iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije kažejo na skrb vzbujajoča gibanja zaposlovanja mladih. Sam delež mladostnikov, starih od 15 do 29 let, z leti upada, obenem pa narašča delež mladih, ki so vključeni v terciarno izobraževanje. Vendar so po koncu izobraževanja pogosto prisiljeni izstopiti s trga dela in se ponovno vključevati v izobraževanje, ponovnega vstopa na trg dela pa nimajo več.

Po mnenju Lukiča so gibanja brezposelnosti med mladimi zelo slaba in lahko dolgoročno privedejo do 30- ali celo 40-odstotne brezposelnosti med mladimi, saj je vsak drugi prijavljen na zavod za zaposlovanje mlada oseba. To so najpogosteje iskalci prve zaposlitve ali pa ljudje, ki se jim je iztekla zaposlitev za določen čas. Ob tem je brezposelnost mladih tudi sezonsko pogojena, saj skozi leta narašča v mesecih, ko mladi izgubljajo status študenta. Slovenija ima tudi četrto najvišjo stopnjo brezposelnosti v starostni skupini 25-29 v EU-ju, pred njo so le Portugalska, Španija in Grčija.

Vse to pa pomeni, da tudi ne zberejo dovolj delovne dobe, da bi bili upravičeni do nadomestila za brezposelnost, opozarja Lukič. Zgolj osmina mladih v evidencah zavoda za zaposlovanje je upravičena do nadomestila. Drugi pa so obsojeni na najnižje zneske socialne pomoči, s katerimi morajo, tako Lukič, ne le preživeti, temveč tudi izvajati osebni marketing pred morebitnimi delodajalci.

Med mladimi je tudi večji delež brezposelnih z doseženo univerzitetno izobrazbo. "Tu se pogosto pojavljajo argumenti, da imamo preveč družboslovcev in podobno, toda ključna težava je, da se ta znanja pri nas dojemajo preveč rigidno. Nobenega razloga ni, da bi kulturologi morali delati izključno v muzejih, saj številne multinacionalke najemajo kulturologe za raziskave pred prodorom na tuje trge," še opozarja Lukič, ki rešitev vidi v večjem vključevanju socialnih partnerjev pri reševanju teh težav na eni in bolj poudarjenem kariernem svetovanju mladim na drugi strani.

To je tudi eno izmed temeljnih področij delovanja sindikata Mladi plus, kjer se pri sodelovanju z mladimi vsa dan srečujejo s podobnimi težavami. Sekretarka sindikata Dalia Cerovšek je ob tem izpostavila, da se mladi nanje najpogosteje obračajo zaradi neizplačanih obveznosti delodajalca pa tudi zaradi težav s pripravništvi. Zelo skrb vzbujajoče je, da je lani skokovito naraslo povpraševanje po svetovanju za študij v tujini, saj v Sloveniji mladi preprosto ne vidijo prihodnosti.

Da bo morali biti delodajalci biti pogosteje vključeni v reševanje težav brezposelnosti mladih, meni tudi Jože Smole iz združenja delodajalcev, saj je prepričan, da gre za težave na sistemski ravni, pri čemer so mladi pri njihovem reševanju povsem nemočni. "V teh časih je delodajalcev, ki bi zaposlili mlade za nedoločen čas, zelo malo. Po eni strani imajo delodajalci pričakovanja, da bodo mladi usposobljeni za delo oziroma da bodo hitro zapolnili morebitno pomanjkanje znanj. Po drugi strani pa je razkorak med zneskom, ki ga delodajalec mora plačati za zaposlenega, in zneskom, ki ga zaposleni prejme v Sloveniji, neprimerno večji kot v drugih državah." Zato je Smole prepričan, da bi morala država pri reševanju strukturnih težav, ki vplivajo na šibko zaposljivost mladih, upoštevati tudi delodajalce.

Direktor centra RS za poklicno izobraževanje Elido Bandelj, pa je opozoril na razkorak med potrebami delodajalcev in izobrazbeno strukturo mladih. "Slovenski trg dela potrebuje 30 odstotkov delavcev z osnovnošolsko izobrazbo in 33 odstotkov delavcev s poklicno izobrazbo, struktura vpsovanja mladih v šole pa je ravno nasprotno usmerjena v čim višjo stopnjo izobrazbe."

Po mnenju Bandlja je Slovenija že v času konjunkture zapravila priložnost za razvoj gospodarstva, ki bi omogočalo visoko dodano vrednost oziroma potrebovalo visoko izobražene kadre. Drugo težavo pa vidi tudi v odnosu do storitev. "Pri nas bodo ljudje protestirali, če jim bo vodovodar za popravilo računal 150 evrov, kot da je to preveč. Po drugi strani pa bodo ti isti ljudje, ko bodo potrebovali pravno pomoč odvetnikom isti znesek mirno plačali zgolj za uvodni posvet."