"Vemo, da samo s sanacijo bančnega sistema pravzaprav nismo naredili še ničesar, je pa to bila osnova, da se sploh lahko pogovarjamo, kaj bomo v našem gospodarstvu in z našim gospodarstvom naredili naprej," je v Bruslju pojasnila Alenka Bratušek.

Ključni del sanacije gospodarstva pa je privatizacija. Premierka zanimanja Nemcev za Telekom Slovenije, Italijanov za Aerodrom Ljubljana in Francozov za NKBM ni želela podrobno komentirati, poudarila je le, da je zanimanje za Telekom in Aerodrom veliko.

"Za Telekom in Aerodrom smo že našli finančne svetovalce, ki bodo pomagali pri prodaji. Lahko potrdim, da je za Telekom in Aerodrom velik interes, za banko je bilo pa do nedavnega malo manj interesa, po posredovanju države se bo morda nekoliko povečal," je dejala.

Preglednost je ključna
Ob tem je izrecno poudarila, da se ne bodo "dogovarjali pod mizo ali z vsakim posebej; vsi postopki bodo potekali popolnoma transparentno, z javnimi razpisi". Preglednost je po premierkinih besedah izjemno pomembna, ker je "zaupanje ljudi v privatizacijo v tem trenutku enako nič".

Za privatizacijo je po premierkinih besedah pripravljen zelo podroben časovni načrt, ki pa ga ne želijo javno razkriti, da ne bi bilo pritiskov. "Absolutno je pa naš načrt, da se te prodaje, ki se zdaj začenjajo, končajo v naslednjem letu," je poudarila.

Novih dolgov si še ne bomo nakopavali
Dotaknila se je tudi zadolževanja države. Slovenija bo morala po njenih besedah v prihodnjem letu znova na trg, ker mora odplačati zajeten dolg, a razloga za hitenje ni, saj je po pomoči bankam na računu ostalo še 2,5 milijarde evrov, je povedala predsednica vlade.
O točnih datumih premierka ni želela govoriti, ker ne želi spodbujati ugibanj. "Vsekakor tako, da bomo na varni strani, tako kot smo vedno doslej naredili," je sklenila.