Vrhovno državno tožilstvo je pojasnilo, da je podpora pravosodnega ministrstva ukinitvi sopodpisa nestrokovna odločitev. To določbo je namreč mogoče črtati iz državnotožilskega reda šele, ko se bo oz. če se bo spremenil zakon o državnem tožilstvu tako, da vodjam državnih tožilstev ne bo več nalagal odgovornosti za zakonito in strokovno delo tožilstev, ocenjujejo.

"Ministrstvo za pravosodje ima vse možnosti, da pripravi ustrezno spremembo zakona o državnem tožilstvu. Generalna državna tožilka v sedanji zakonski ureditvi ne more in ne bo predlagala črtanja te določbe državnotožilskega reda, kot v svojem odzivu pričakuje ministrstvo za pravosodje. To bi bilo v nasprotju z zakonom," so v odzivu poudarili na vrhovnem državnem tožilstvu.

"Pravosodno ministrstvo je tudi vezano na določbe zakona"
Hkrati opozarjajo, da je v Sloveniji zakonodajalec DZ; dokler velja zakon o državnem tožilstvu v trenutni vsebini, je na njegove določbe vezano tudi pravosodno ministrstvo, še ugotavljajo na tožilstvu.

Društvo državnih tožilcev Slovenije je namreč v svoji izjavi poudarilo, da ne more biti razsodnik v sporu med ministrom in generalno državno tožilko. Obenem predlagajo ukrep za večjo samostojnost tožilcev.

Kot pravijo, sami ne morejo ugotavljati, ali ima glede ugotovitev poročila o nadzoru na ljubljanskem okrožnem državnem tožilstvu in glede predloga obveznih navodil prav ministrstvo pod vodstvom Aleša Zalarja ali vrhovno državno tožilstvo oziroma generalna državna tožilka Barbara Brezigar, vsekakor pa obžalujejo, da neskladja mnenj niso bila rešena z umirjeno strokovno razpravo.

Iz nasprotujočih si mnenj ministrstva in vrhovnega državnega tožilstva ter vodstva ljubljanskega okrožnega državnega tožilstva izhaja, da zakonske določbe zakona o državnem tožilstvu in državnotožilskega reda dopuščajo različne razlage, kar po mnenju predsednika društva Primoža Suknaiča ni sprejemljivo.

Društvo bi ukinilo sopodpis vodje tožilstva
Glede priprave večjih sprememb ali novih predpisov v zvezi z državnim tožilstvom v društvu pričakujejo, da jih bodo pripravljavci sprememb povabili k sodelovanju. Po njihovem mnenju zdajšnja določba državnotožilskega reda, po kateri se mora poleg državnega tožilca v dnevnik podpisati še vodja državnega tožilstva ali po njegovem pooblastilu drug državni tožilec, ne omogoča popolne neodvisnosti in samostojnosti državnega tožilca, ki je svojo odločitev že sprejel. Omenjeno določbo, ki omogoča različne razlage, bi bilo zato treba črtati, so prepričani.

Ministrstvo: Naš cilj je enak
Na ministrstvu za pravosodje so izjavo izvršnega odbora društva že pozdravili, saj imajo, kot pravijo, sami enak cilj: krepitev samostojnosti in neodvisnosti državnega tožilca v razmerju do vodij državnih tožilstev. Predlog o ukinitvi sopodpisa podpirajo, zato od generalne državne tožilke pričakujejo, da bo sporno določbo črtala.

Brezigarjeva z nasprotnim predlogom
Barbara Brezigar je ministru januarja že poslala predlog dopolnitev omenjene določbe, a kot navajajo, je šlo za povsem drugačne spremembe, ki naj bi institut sopodpisa še razširile. Ministrstvo predlogu ni sledilo.

Zalar predlog navodil že poslal pristojni vladni službi
Osnutek obveznih navodil za uporabo državnotožilskega reda je Zalar pripravil, potem ko je nadzor na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani pokazal nepravilnosti, o katerih imajo sicer na ministrstvu in tožilstvu različna mnenja. Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je glede osnutka navodil podala odklonilno mnenje, saj meni, da posega v zakon o državnem tožilstvu in spreminja ter dopolnjuje državnotožilski red.

Minister za pravosodje je predlog obveznih navodil že posredoval službi vlade za zakonodajo. Pred izdajo navodil bo počakal na mnenje službe, ki ima za odgovor dva tedna časa.

Tožilstvo: Posebni tožilci uspešno delujejo
Z vrhovnega državnega tožilstva so se odzvali na izjavo ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal, da je nujno izboljšati organiziranost tožilstva. "Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala uspešno deluje," zatrjujejo. "Vsa leta delovanja je velika večina sodb v zadevah skupine obsodilnih in skoraj vse zaporne," navajajo in dodajajo, da so za ustrezno organiziranost na področju pregona zahtevnega gospodarskega in organiziranega kriminala poskrbeli že leta 1986.

Na odziv vrhovnega državnega tožilstva pa so se znova odzvali v LDS-u, kjer so zapisali, da predsednica LDS-a Katarina Kresal z ničemer ni posegala v organiziranost tožilstvav, kot ji to očita vrhovno državno tožilstvo. V stranki ocenjujejo, da je povsem običajno, da kot članica vlade in predsednica LDS-a izraža svoja stališča o prioritetah vlade na področju gospodarskega kriminala in učinkovitosti posameznih inštitucij. "Zagotovo je najlažje samozadostno ugotavljati, da je tožilstvo zelo uspešno pri pregonu gospodarske kriminalitete in druge zahtevne kriminalitete in da ne potrebuje spremeb," so še zapisali.