Največja dovoljena hitrost na območjih za pešce je deset kilometrov na uro. Foto: BoBo
Največja dovoljena hitrost na območjih za pešce je deset kilometrov na uro. Foto: BoBo

V zadnjih letih so električni skiroji postali priljubljeno prevozno sredstvo v mestih in na podeželju zaradi svoje hitrosti, tihega delovanja, enostavnosti parkiranja in prijaznosti do okolja. "Kljub tem pozitivnim lastnostim je pomembno poudariti, da so električni skiroji pogost vzrok prometnih nesreč, ogrožajo varnost mladih in drugih udeležencev v prometu," so zapisali v DOS-u.

Sorodna novica Ob porastu števila e-skirojev na cestah tudi pozivi k ukrepom za povečanje varnosti vseh udeležencev

Po poročanju UKC-ja Ljubljana so v naši največji zdravstveni ustanovi do 15. julija letos oskrbeli kar 165 poškodovancev zaradi padcev z električnim skirojem. "Prav to drastično povečanje števila nesreč po pandemiji ccovida-19 poudarja nujnost ukrepanja pristojnih," so dodali.

Potrebni so bolj neposredni in sistematični ukrepi

Kot so zapisali v svojem sporočilu, je tudi pediatrinja Vlasta Kunaver poudarila, da samo ozaveščanje otrok o pomembnosti zaščitne opreme ne zadošča več in da so nujno potrebni bolj neposredni in sistematični ukrepi.

Pomembno je poudariti, da tovrstne nesreče povzročijo hude telesne poškodbe, ki bi se jim s pravilno uporabo zaščitne opreme in večjo previdnostjo v prometu lahko izognili. Poudarili so, da jih je treba uporabljati odgovorno. "To vključuje uporabo zaščitne čelade, upoštevanje prometnih pravil, omejitev hitrosti, zagotavljanje vidljivosti in redno kontrolo," so zapisali.

Kakšen izpit je potreben za vožnjo in kje se lahko vozijo?

Za vožnjo z električnim skirojem je potreben opravljen kolesarski izpit, ki pa ga lahko otroci opravijo že v 5. razredu osnovne šole. "Treba se je zavedati, da lahko vozniki električnih skirojev z zelo pomanjkljivim teoretičnim znanjem predstavljajo veliko nevarnost tako sebi kot tudi vsem drugim udeležencem v prometu," so opozorili.

Električni skiroji so bili uvrščeni med lahka motorna vozila, kar pomeni, da zanje veljajo enaka pravila kot za invalidske vozičke in druga motorna vozila s konstrukcijsko določeno hitrostjo do 25 km/h.

V DOS-u poudarjajo, da je velik problem, ker je pogosto nejasno, s kakšno hitrostjo se lahko vozijo po mešanih poteh za pešce in kolesarje ter območjih za pešce, kar še povečuje tveganje za nesreče, in dodajajo, da je slaba tudi ureditev nošenja čelade samo do 18. leta starosti. "Čelade imajo ključno vlogo pri preprečevanju hudih poškodb glave, ki lahko pustijo trajne posledice ali pa so celo smrtne. Njihova učinkovitost se ne zmanjšuje z leti, prav tako so udeleženci v nesrečah zelo pogosto starejši od 18 let."

Zato se zavzemajo za stališče, da bi morali obravnavati uporabo čelad podobno kot uporabo varnostnih pasov pri vožnji z osebnim avtomobilom. Po njihovem mnenju bi se morala čelada dojemati kot ključni del opreme.

Za kakšne ukrepe se zavzemajo?

V DOS-u so za večjo varnost mladih v prometu predlagali, da naj vlada poostri nadzor nad uporabo električnih skirojev, predvsem pri mladoletnikih, bolj ozavešča o varni uporabi električnih skirojev z izobraževalnimi programi v šolah in medijskimi kampanjami, uvede naj obvezno uporabo zaščitne čelade za vse voznike električnih skirojev, ne glede na starost, omeji hitrost na mešanih peš- in kolesarskih poteh ter dosledno označuje te površine in da uvede redne tehnične preglede električnih skirojev za varno uporabo.

"Verjamemo, da lahko z izvajanjem teh ukrepov bistveno zmanjšamo število nesreč in poškodb ter zagotovimo varnejše okolje za vse udeležence v prometu. Prometna varnost je odgovornost vseh, zato je nujno, da skupaj naredimo potrebne korake za varnejšo prihodnost mladih," so sklenili na koncu.