Po zdaj veljavni uredbi bi se moral sicer odtegljaj direktorjem iz leta 2006 zmanjšati januarja, a bo ta ukrep prestavljen za leto dni. Vlada bo s spremembami uredbe oz. z zamrznitvijo plač direktorjev prihranila okoli 500.000 evrov, je pojasnila ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Ukrep bo doletel nekaj več kot 2.300 direktorjev v javnem sektorju.

Ob svoj del pogače tudi drugi javni uslužbenci in funkcionarji
Kot je ob tej priložnosti še dejala ministrica, bo gospodarska kriza prizadela cel javni sektor. Prihodnji teden bodo zato v okviru vlade stekli pogovori s sindikati, da se preloži januarska odprava plačnih nesorazmerij, julija pa naj bi bilo zamrznjeno še povečanje plač funkcionarjem.

Ko Irma Pavlinič Krebs govori o zamrznitvi poprave plačnih nesorazmerij, se zaveda, da je imelo 150.000 javnih uslužbencev do septembra plače zamrznjene kar štiri leta in da so svojo ceno že plačali. Prav tako se zaveda, da imajo tako javni uslužbenci kot direktorji poplačilo nesorazmerij zagotovljeno v aneksih k zaposlitvi.

Pravniki: Spreminjanje uredbe ni dovolj
Prav zato bi se po mnenju pravnikov morala vlada o retroaktivnem spreminjanju pravic pogovarjati z vsakim posameznikom posebej, toda Pavlinič Krebsova pravi, da bo dovolj spremeniti uredbo in kolektivno pogodbo, je poročal Radio Slovenija.

Navesti velja še, da je ministrica prepričana, da plača ni pridobljena pravica. Zamrznitev plač direktorjem z današnjo uredbo, pozneje pa še 150.000 javnim uslužbencem in funkcionarjem bi po njenih besedah prispevalo k večji vzdržnosti proračuna.

M. N.