Slovenija je dosegla dve mesti višjo uvrstitev kot lani. Foto: BoBo
Slovenija je dosegla dve mesti višjo uvrstitev kot lani. Foto: BoBo

Evropski projekt je pred resno grožnjo in spori znotraj EU-ja so vse ostrejši. Strogo varčevanje, nova recesija v letu 2012, visoka brezposelnost in slabe napovedi bodoče rasti bodo predstavljali test za odpornost evropskih političnih institucij.

Economist Intelligence Unit

Možganski trust Economist Intelligence Unit je objavil četrto zaporedno poročilo o indeksu demokratičnosti, poimenovano Demokracija pod stresom. Slovenija se je med 167 državami uvrstila na 30. mesto s skupno oceno 7,76, torej dve mesti višje kot lani. Pri tem je bilo za oceno "polne demokratičnosti" treba zbrati nad osem točk.
V Sloveniji najslabša politična kultura
Slovenija se je na lestvico uvrstila tik za Francijo in pred Italijo. Najboljšo oceno si je prislužila pri volilnih procesih in pluralizmu, in sicer 9,58. Z 8,82 so ocenjene civilne svoboščine, s 7,50 pa delovanje vlade. Najslabše, s 6,25, je ocenjena politična kultura v Sloveniji. S 6,67 pa je bila ocenjena politična participacija v državi.

Na vrhu skandinavske države
Vrh lestvice, ki jo je Economist Intelligence Unit objavil na spletnih straneh, zaseda Norveška z oceno 9,80. Sledijo ji Islandija, Danska in Švedska, ki imajo vse splošne ocene demokratičnosti višje od 9,50. Ocene so sicer določene na lestvici od 0 do 10, pri čemer je 10 najvišja mogoča ocena.

Na 14. mestu je Nemčija, ki si je prislužila skupno oceno 8,34, Velika Britanija in ZDA pa zasedajo 18. in 19. mesto z ocenama 8,16 oz. 8,11. Med t. i. novimi članicami EU-ja, ki so se povezavi pridružile hkrati s Slovenijo, sta višje od Slovenije Malta na 15. mestu in Češka, ki se je uvrstila na 16.

Sicer Economist Intelligence Unit države deli v štiri skupine glede na njihovo demokratičnost: popolne demokracije, pomanjkljive demokracije, hibridne režime in avtoritarne režime.

V najboljšo skupino se je uvrstilo 25 držav, ki predstavljajo 11,3 odstotka svetovnega prebivalstva. V skupini pomanjkljivih demokracij je 53 držav oz. 37,1 odstotka prebivalstva, hibridni režim pa označuje stopnjo demokratičnosti v 37 državah, kjer živi 14 odstotkov svetovnega prebivalstva.

Več kot tretjina sveta pod avtoritarnimi režimi
Največji del svetovnega prebivalstva, 37,6 odstotka, pa živi pod avtoritarnim režimom. V to skupino se je uvrstilo 52 držav. Najslabšo oceno, 1,08, si je prislužila Severna Koreja. Le malo nad njo pa so Čad, Turkmenistan, Uzbekistan in Mjanmar. V to skupino spadata tudi Rusija in Kitajska, ki sta uvrščeni na 117. oziroma 141. mesto.

Strokovnjaki Economist Intelligence Unit so letošnje poročilo, četrto zapored, poimenovali Demokracija pod stresom. Politično gledano je bilo leto izjemno turbulentno, zaznamovala sta ga dolžniška kriza in šibko politično vodstvo v razvitem svetu. K temu so svoje dodale še dramatične spremembe na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki ter socialni nemiri v velikem predelu sveta, ugotavljajo strokovnjaki.

Raziskovalci svarijo pred razgradnjo demokracije v Evropi
Sedem zahodnoevropskih držav si je letos prislužilo nižjo oceno demokratičnosti, nobena pa je ni izboljšala. "Kratkoročni politični obeti za Evropo so vznemirjajoči," pravijo. "Evropski projekt je pred resno grožnjo in spori znotraj EU-ja so vse ostrejši. Strogo varčevanje, nova recesija v letu 2012, visoka brezposelnost in slabe napovedi bodoče rasti bodo predstavljali test za odpornost evropskih političnih institucij," še navajajo.

Evropski projekt je pred resno grožnjo in spori znotraj EU-ja so vse ostrejši. Strogo varčevanje, nova recesija v letu 2012, visoka brezposelnost in slabe napovedi bodoče rasti bodo predstavljali test za odpornost evropskih političnih institucij.

Economist Intelligence Unit