Dejal je, da je bil slovenski narod v tem usodnem svetovnem spopadu na pravični strani, ki je bila tudi zmagovita stran.
"In prav ta zmaga pravične strani je našemu narodu zagotovila pravico do obstoja in pravico do dostojanstva. Vrnila mu je Primorsko in ustvarila realne možnosti za razvoj in poznejšo osamosvojitev. Dan zmage je bil velik dan za slovenski narod," je v nagovoru državljanov dejal predsednik države, slavnosti govornik na slovesnosti ob 65. obletnici osvoboditve, ki si ga je za svoj praznik izbrala tudi prestolnica Slovenije ter se zahvalil vsem borkam in borcem NOB-ja in drugim, ki so prispevali k porazu fašizma in nacizma.
"Narod je moral vzeti usodo v lastne roke"
Predsednik države je poudaril, da slovensko ozemlje ni bilo le okupirano, ampak v največjem delu tudi protipravno priključeno fašistični Italiji, nacistični Nemčiji in Madžarski, narod pa, obsojen na izginotje, je moral vzeti usodo v lastne roke in to z oboroženim bojem. Zato je Osvobodilna fronta zanj izraz politične zrelosti in junaštva. Odpor proti okupatorju in partizanski boj bosta, kot je prepričan Türk, v našem zgodovinskem spominu ostala temeljni pozitivni vrednoti.
Türk je zato spomnil na trpljenje in številne žrtve, tako med partizani kot civilisti in tistimi, interniranimi v koncentracijska taborišča, ki "bodo ostala v našem zgodovinskem spominu kot simbol nečlovečnosti in kršitev mednarodnega prava".
Türk: Boj proti okupatorju ne opravičuje povojnih kršitev človekovih pravic
Je pa Türk spregovoril tudi o "izrabi partizanskega boja za legitimiranje revolucionarnega nasilja", kar je storilo vodstvo komunistične partije, a vseeno poudaril, da to ne more biti opravičilo za tiste, ki so se skupaj s silami fašizma in nacizma postavili proti partizanstvu. "Upor proti komunizmu ne opravičuje prisege okupatorju," je dejal.
Hkrati je dodal, da tudi upor proti okupatorju ne opravičuje povojnih kršitev človekovih pravic, med katerimi so bile tudi izjemno grobe in množične kršitve. Poudaril je, da je treba to dejstvo priznati. Zbranim borcem in borkam je dejal, da si poleg njihove privrženosti domoljubju posebno spoštovanje zasluži tudi njihova jasnost v obsodbi vseh vrst nasilja, vključno z revolucionarnim. "Kjer koli je še mogoče popraviti kakšno od zgodovinskih krivic, je to treba storiti. Kjer koli je še mogoče zagotoviti pravico, je to treba storiti."
Na slovesnosti tudi borci iz drugih držav nekdanje Jugoslavije
Osrednjo slovesnost je ob obletnici osvoboditve z naslovom Narod si bo izboril svobodo sam! skupaj z ljubljansko mestno občino in obrambnim ministrstvom pripravila Zveza združenj borcev za vrednote NOB-ja. Med udeleženci sta predsednik omenjenega združenja Janez Stanovnik, župan Ljubljane Zoran Janković, predsednik državnega zbora Pavel Gantar, obrambna ministrica Ljubica Jelušič, načelnik generalštaba Slovenske vojske Alojz Šteiner in nekdanji predsednik države Milan Kučan, med gosti pa tudi nekdanji borci iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore.
Topovske salve v čast zmage
Prireditev se je začela s partizansko pesmijo "Hej brigade" in tremi topovskimi salvami, v nadaljevanju pa so ljubljansko nebo preletala tudi letala slovenske vojske. Na proslavi so sodelovali praporščaki policije ter borčevskih in veteranskih organizacij. Nastopil je tudi Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, partizanski pevski zbor in orkester Slovenske vojske. Nekaj besed je zbranim namenil tudi Stanovnik, ki je poudaril krutost druge svetovne vojne, saj je bila večina od 60 milijonov žrtev civilistov, govor pa sklenil z znano parolo "Smrt fašizmu, svoboda narodu".
Po besedah režiserja prireditve Jožeta Voznyja so bili izhodišče za oblikovanje scenarija partizanski plakati med letoma 1942 in 1945, ki so vabili slovenski narod, da se dvigne in zavzame meje svojega etničnega področja. Poudaril je, da ne bo več skrivanja partizanske simbolike.
Ljubljana se spominja osvoboditve 9. maja, saj so na ta dan v zgodnjih jutranjih urah leta 1945 v mesto vkorakale enote 29. divizije in 7. korpusa slovenske partizanske vojske. Ob peti uri zjutraj je sirena na železniški postaji oznanila, da je okupacije konec, parizanom pa je nemške enote uspelo premagati le dve uri pred tem, čeprav je brezpogojna kapitulacija vseh nemških oboroženih sil začela uradno veljati že 8. maja ob 23. uri. Že dopoldne so na Magistratu izobesili zastavo, dan za tem pa je v mesto prišla narodna vlada Slovenije, imenovana petega maja v Ajdovščini. Deveti maj je v statutu mestne občine Ljubljana zapisan kot dan miru.
Pot ob žici letos že 54.
Še pred proslavo so predstavniki veteranskih organizacij položili venec pred spomenikom padlih borcev NOB-ja na Žalah, že od četrtka pa poteka tradicionalna, že 54. po vrsti, Pot ob žici. Pohod na 35 kilometrov dolgi poti okoli Ljubljane se organizira v spomin na italijansko okupacijo, ko so Italijani mesto obdali z bodečo žico. Hkrati je potekal še tek trojk, in sicer na tri, 12 in 28 kilometrov.
V spodnji fotogaleriji si lahko ogledate utrinke s slovesnosti, od predstavnikov slovenskega političnega vrha do mimohoda praporščakov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje