Tik pred zoro so nemški tanki, pehote in konjenica na več različnih frontah prodrli na Poljsko. Kmalu zatem je sledilo bombardiranje poljskih mest, med njimi Varšave. Na Katovice, Krakov, Tczew in Tunel so padale zažigalne bombe. Okoli 1,5 milijona nemških vojakov je tako po številu kot po orožju močno prekašalo poljske sile, brez večjih težav so prodirali skozi poljsko obrambo. Nemška vojska je udarila s Slovaškega, iz Vzhodne Prusije in Pomeranije v Poljski koridor in pristanišče Danzig, ki se je razglasilo za del tretjega rajha.

Hitler je napad utemeljil s trditvijo, da Poljaki nenehno napadajo nemško državno ozemlje. Kot povod je izrabil inscenirani napad na nemški radijski oddajnik, ki so uprizorili pripadniki posebnih enot SS-a, oblečeni v poljske uniforme.

Poljaki nemočni proti nemškim silam
Slabo oboroženi Poljaki se niso mogli dolgo upirati. Po desetdnevnem obleganju in nenehnih letalskih napadih se je Varšava vdala, 120.000 poljskih vojakov pa je prešlo v nemško ujetništvo. Zadnji poljski vojak se je vdal 6. oktobra. Britanija in Francija sta razglasili vojno, potem ko je Nemčija ignorirala njune ločene pozive 3. septembra 1939, da naj umakne vse svoje enote iz Poljske.

Hud poraz + nacionalizem + kriza = vojna
Čeprav si zgodovinarji o vzrokih za 2. svetovno vojno, najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini, niso enotni, gre vzroke zanjo iskati v koreninah prve svetovne vojne, ki se je končala 21 let prej. V »vojni, ki bo končala vojno« poražena Nemčija je ostala brez kolonij, Versajska pogodba pa ji je naložila visoke odpravnine in omejitve. Italija in Japonska sta bili, čeprav sta izšli na strani zmagovalk, razočarani nad vojnim izkupičkom. Mešanica porasta nacionalizma in velika gospodarska kriza konec 30. let sta tudi usodno prispevali k začetku morije.

Neuspešna politika popuščanja
Sredi 30. let je bil odziv zmagovalk 1. svetovne vojne na pospešeno oboroževanje Nemčije in grožnjo z vojno, ki je visela v zraku, politika popuščanja, in ne soočenje s Hitlerjem, ki je marca leta 1938 tretjemu rajhu priključil Avstrijo. Toda firerjevi apetiti še zdaleč niso bili potešeni. Ob koncu leta 1938 je Hitler v govorih razglašal pravico Nemčije do priključitve Sudetov in češkoslovaškega ozemlja, kjer je živelo večinoma nemško prebivalstvo. Britanski premier Neville Chamberlain je odletel v Nemčijo, da bi umiril razmere in na koncu skupaj s Francijo, ki je pustila na cedilu tradicionalno zaveznico Češkoslovaško, podpisal Münchenski sporazum, ki je Sudete prepustil Nemčiji. Velika Britanija še ni bila pripravljena na vojno. Z zavzetjem preostale Čehoslovaške marca 1939 pa London ni bil več pripravljen popuščati. Chamberlain je napovedal, da bo vsak nadaljnji napad naletel na odpor.

Pakt Ribbentrop-Molotov kupil čas
Hitler je bil prepričan, da bodo zahodne sile tudi Poljsko pustile na cedilu, na roko so mu šla tudi neuspešna pogajanja med Sovjetsko zvezo (SZ) in anglo-francoskimi predstavniki o morebitnem vojnem sodelovanju, a se je uštel. Britanija in Francija sta s porazom Poljske šest mesecev pozneje Nemčiji napovedali vojno, sovjetski voditelj Josip Stalin pa si je čas kupil s paktom Ribbentrop-Molotov, podpisanim 25. avgusta 1939. Nemčija se je s paktom zavarovala pred vojno na dveh frontah, državi pa sta si hkrati razdelili interesne sfere v vzhodni Evropi. V skladu s paktom je 17. septembra 1939 na Poljsko vkorakala tudi Rdeča armada in zasedla območja, ki so bila obljubljena Sovjetski zvezi.

Po zatišju blitzkrieg
Do pomladi 1940 spopadov v Evropi ni bilo. Nemčija je nato sprožila blitzkrieg; aprila 1940 si je brez boja podredila Dansko in Norveško, maja pa prek nevtralnih Belgije, Nizozemske in Luksemburga prodrla v Francijo. Pariz je brez boja padel 14. junija 1940, Britanci so se s hudimi izgubami prek Dunkerquea umaknili na Otok. Francija je 22. junija podpisala premirje. Hitler je v mesecu in pol postal "gospodar zahodne Evrope". Junija 1940 je na strani Nemčije v vojno vstopila Italija pod vodstvom fašističnega diktatorja Benita Mussolinija. Konec septembra so Nemčija, Italija in Japonska v Berlinu podpisale trojni pakt Berlin-Rim-Tokio. Italijanska vojska je oktobra 1940 doživela velik poraz ob napadu na Grčijo.

Po uspehih sil osi preobrat
Nemčija je nadaljevala bliskovito vojno do spomladi 1941, ko so se spopadi razširili na severno Afriko, Jugoslavijo in preostali Balkan. Hitler je načrtoval tudi invazijo na Otok, a jo je moral zaradi premajhnih uspehov nemškega letalstva nad britanskim preložiti.

Vojna se je na tako rekoč celo zemeljsko oblo razširila v drugi polovici leta 1941, ko sta se zgodila dva izmed ključnih dogodkov vojne. Nemčija je 22. junija napadla SZ, Japonska pa 7. decembra Pearl Harbor, kar je v vojno potegnilo še ZDA. Hitlerjevo namero, da z blitzkriegom pokori Stalina, je pred Moskvo konec leta 1941 ustavila zima.

Izgube pri Stalingradu, poraz pri Midwayu
Pomemben preobrat v vojni je pomenila bitka pri Stalingradu, v kateri je Hitler do začetka leta 1943 izgubil skoraj četrt milijona vojakov. Tehtnica se je nagnila na stran zaveznikov. Že marca 1942 je britanski RAF začel bombardirati nemška mesta, prvi večji poraz pa so doživeli tudi Japonci. Po bitki pri Midwayu junija 1942 so se začeli umikati s tihomorskega bojišča.

V Evropi orožje potihnilo 9. maja
Začetek konca vojne je napovedal "dan D". Zavezniki so se 6. junija 1944 izkrcali v Normandiji in začeli osvobodilni pohod po stari celini. Bojevanje na vzhodni in zahodni fronti, gospodarska in vojaška izčrpanost so Nemčijo pripeljale do neizogibne kapitulacije. Berlin je padel 2. maja 1945. Hitler in večina njegovih najožjih privržencev je storilo samomor, da ne bi padli v roke Rdeči armadi, ki je prodrla v Berlin. Nacistične sile so se brezpogojno vdale 7. maja, na zahtevo SZ-ja pa so kapitulacijo znova podpisali 9. maja. V Evropi je ropotanje orožja zamenjalo slavje.

V Aziji se je vojna vlekla še dobre štiri mesece, dokler ni 15. avgusta 1945, potem ko so ZDA nad Hirošimo in Nagasakijem odvrgle atomski bombi, kapitulirala še zadnja izmed sil osi.

Po vojni nove velesile, nova svetovna ureditev
Vojna vihra, ki je zajela svet, je v šestih letih zahtevala okoli 60 milijonov življenj. ZDA so iz vojne prišle kot svetovna gospodarska in politična velesila, nekatere nekdanje gospodarske velesile, kot so Nemčija, Francija in Velika Britanija, pa so se znašle v ruševinah. Temelji za novo svetovno ureditev so se na različnih konferencah postavljali že med vojno. Po koncu morije je prišel čas za obnavljanje porušenega in gradnjo novega, svet pa se je kmalu znašel na pragu nove, hladne vojne, ki pa tudi zaradi težkih naukov, ki jih je dala druga svetovna vojna ni prerasla v odkrit, oborožen spopad med velesilama ZDA in SZ-jem ter njunimi zaveznicami.