Slovenija praznuje 25. junij, dan državnosti. Pred 21 leti je namreč slovenska skupščina sprejela temeljno ustavno listino, ustavni zakon in deklaracijo o neodvisnosti Republike Slovenije, s čimer smo Slovenci prvič v zgodovini dosegli lastno državnost.

Osrednja proslava ob dnevu državnosti se je začela s salvami topov Slovenske vojske. Slavnostni govornik je bil predsednik države Danilo Türk, prireditev pa je povezoval igralec Jernej Kuntner. Slednji je presenetil s krajšim govorom.
Sledil je umetniški program z več kot 250 nastopajočimi, večinoma folklornimi skupinami.
Türk: Zaton komunizma kot preživete ideologije
"V času nastajanja Slovenije smo doživeli dokončni zaton komunističnega sistema in njegove preživete ideologije, konec hladne vojne in začetek novega, vse bolj povezanega, boljšega sveta. To je bilo dobro in je odprlo nove perspektive človeške in naše skupne svobode," je izjavil predsednik republike v svojem govoru.
"Nabralo se je veliko tranzicijske navlake"
Kmalu pa je po njegovem mnenju zavladala obratna misel: "Vse se hoče, če je le mogoče." Prišlo je obdobje nebrzdanega pohlepa, prilaščanja skupne lastnine, lastniške neodgovornosti in lahkomiselnega zadolževanja. Vse to je predsednik označil kot tranzicijsko navlako.

"Potrebujemo več Evrope in ne manj"
Njeni sindromi pa niso omejeni na Slovenijo, temveč tudi na Evropsko unijo in svet. Smer reševanja je nakazal kot smer proti krepitvi Evropske unije: "Evropski parlament mora postati naš skupni dom demokracije, Evropska komisija pa resnična garancija učinkovitega upravljanja, v katero bomo lahko verjeli vsi. Danes potrebujemo več Evrope in ne manj," je izjavil.

Pri tem pa ne smemo pozabiti nase, razumeti in spoštovati moramo lastno preteklost, je pozval: "Ne zavrzimo tistega, zaradi česar nas spoštujejo v svetu. Imamo bogato svobodoljubno tradicijo iz časov generala Maistra in boja za severno mejo. Primorci so se že v dvajsetih letih preteklega stoletja uprli fašizmu. Borci narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda so nas vključili v zmagovito koalicijo Združenih narodov med drugo svetovno vojno. Ob koncu 20. stoletja smo zmogli stopiti skupaj in doseči samostojno državo Slovenijo."
Ločevanje na tiste, ki so se borili med drugo svetovno vojno, in tiste, ki so se borili za osamosvojitev leta 1991, je neodgovorno, je izjavil. Prav na Kongresnem trgu, kjer je pesnik Tone Pavček prebral Majniško deklaracijo, morajo stati s svojimi simboli vse generacije veteranov in domoljubnih organizacij, je dejal.

Nepravično bi bilo, če bi dejali, da je slovenski narod kot celota v moralni krizi, je nadaljeval Türk - tisti, ki tako pravijo, ne vidijo ustvarjalnih, poštenih in kulturnih ljudi, "ki jih je pri nas velika večina". Med nami so prostovoljci, medgenaricijska solidarnost, velik intelektualni potencial, je poudaril.
Po njegovih besedah bomo v prihodnosti morali te potenciale skrbno premisliti, zaupati v naše sposobnosti in priznati dobre lastnosti drugim. Poudaril pa je pomen pravosodja pri pravičnosti - če jo namreč ponuja trda roka, je to slaba napoved za prihodnost.

"Naj živi Slovenija"
Prazne parole o povezovalnosti moramo nadomestiti s pristno socialno solidarnostjo ter z usposobljenostjo za resničen dialog in za doseganje dobrih dogovorov in dobrih rezultatov. Potrebujemo voljo in znanje. In oboje je mogoče, če se le hoče, je dejal predsednik republike, sklenil pa z besedami: "Naj živi Slovenija!"
Po Türku je nastopil igralec, sicer povezovalec na prireditvi, Jernej Kuntner.

Kuntner: Ne žalimo padlih v vojni za Slovenijo s simboli vojske, ki jih je pobila
Med krajšim govorom je povedal, da je za Slovenijo "šlo zares" poleti 1991, ko nas je napadla agresorska JLA z rdečo zvezdo na tankih in kapah. Simboli skupne države so postali simboli agresorja, pod njimi pa so streljali na slovenske vojake, policiste in civiliste, je dejal.

Ko smo želeli mirno na svoje, je Jugoslavija na nas poslala eno najmočnejših armad v Evropi. "Slovenija je takrat pogumno ostala v obrambi, proti odporu so javno nastopile posamične organizacije zveze združenj borcev, njihov sedanji predsednik pa je že predtem dejal, da bi bila odcepitev Slovenije od Jugoslavije za nas samomor," je Kuntner okrcal Janeza Stanovnika.

Kot je dejal, nobena takratna borčevska organizacija, ki danes kritizira proslavo, leta 1991 ni izrazila želje po sodelovanju na proslavi ob razglasitvi državnosti. "A današnja proslava je kljub temu namenjena vsem, ki dobro v srcu mislimo," je izjavil in dodal, da smo leta 1991 uspeli, ker je bilo 90 odstotkov ljudi za samostojnost.

"V vojni za Slovenijo so padle tudi žrtve. Ne žalimo njihovega spomina s totalitarnimi simboli, ki jih je nosil agresor. Prav oni in njihovi svojci so dali največ, kar človek lahko da, da je Slovenija danes svobodna in neodvisna," je sklenil Kuntner.
Drugi dogodki ob dnevu državnosti
Svojo poslanico je sporočil tudi premier Janez Janša, minila je slavnostna seja DZ-ja, v ljubljanski stolnici pa je potekala maša za domovino. V Tacnu so skupaj z generalnim direktorjem policije Jankom Gorškom in notranjim ministrom Vinkom Gorenakom izjemoma danes počastili dan policije (ki se sicer navadno praznuje 27. junija).
Janša: Dan državnosti je čudovit praznik
Dan državnosti je čudovit praznik vseh, ki v srcu nosimo ljubezen do domovine, je v poslanici zapisal predsednik vlade. "Pred 21 leti smo dokazali, da z odločnostjo, pogumom in vizijo lahko dosežemo tudi tisto, kar se je vsem okrog nas zdelo nemogoče - samostojno državo Slovenijo," je poudaril.

Čeprav dogodke poletja 1991 počasi prekriva "prah pozabe, nikoli ne bo zbledel spomin na pogum in veliko enotnost v tistih dneh, ko smo se združili okrog novih simbolov slovenske države in ko je ponosno zaplapolala slovenska zastava z državnim grbom", je nadaljeval.
Od takrat je minilo 21 let in v tem času smo po premierjevem mnenju uspeli z izjemnimi dosežki, hkrati pa smo "spregledali" nekatere pasti, ohranili nekatere slabosti iz nedemokratične države ter ustvarili nove. "Zato danes naši temelji niso tako trdni, kot bi si želeli," je naslovil tudi gospodarsko stanje.
Dejal je, da je slovenska država v zadnjih treh letih zaostajala z gospodarskimi ukrepi, zato je treba nadoknaditi zamujeno. "Seveda so rezi boleči, vendar pa lahko samo na ta način ponovno stopimo na pot razvoja in blaginje. Kot rojstvo države terja svoj čas, svoj čas terja tudi obrat v ponovno rast. In bolj pravočasni, premišljeni ter modri bodo ti ukrepi, bolj varna in lepša bo naša prihodnost," je zapisal Janša.
Po njegovih besedah se moramo ob tej priložnosti ozreti sami vase, najti tisto energijo, ki nas je kot narod povezovala, in ugotoviti, da je usoda "v nas samih in ne v zvezdah". "Odgovornosti ne smemo prelagati na druge." Kot narod se moramo po Janševih besedah zavedati, da imamo neprecenljive izkušnje in lastno državo, ki je lahko topel dom. Zato moramo v ospredje postavljati tisto, kar nas združuje, in ne tisto, kar nas deli.

Državljanom je še česital za "vztrajnost, pogum in močno voljo", ki so nas povezali ob osamosvajanju in nas lahko "povezujejo spet danes in jutri".

Pred dnevi pa je prah dvignilo še selektivno vabljenje veteranskih organizacij na proslavo. Po mnenju številnih odločitev sproža ideološke delitve, zaradi nje pa je bilo nekaj razhajanj v koaliciji.