Državnotožilski svet bo tisti, ki bo po novem izbral enega kandidata za generalnega državnega tožilca. Pri razmerju 5 proti 4 je jasno, kakšnega bo izbral. Takega, ki bo všeč vladi in levi politični opciji v državnem zboru.
Bojim se, da ministru Zalarju njegova politična opredelitev narekuje poteptanje pravnih norm.
Zalarjevo predstavitev novega zakona, na katero se odzivajo v SDS-u, si lahko preberete tukaj.
Poslanec Slovenske demokratske stranke Vinko Gorenak je danes izjavil, da se sicer lahko podpiše pod namen ministra za pravosodje Aleša Zalarja, da naj se politika umakne iz imenovanja državnih tožilcev, a je novi zakon po Gorenakovem mnenju čisto nasprotje. Odzval se je tudi na odločitev ustavnega sodišča o obveznih navodilih tožilcem.
Nastala so na podlagi 7. člena obstoječega zakona o državnem tožilstvu, začelo pa se je lani na seji odbora za za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, ko so obravnavali poročilo generalne državne tožilke Barbare Brezigar za leto 2008. Takrat je poslanska skupina Zaresa zahtevala nadzor nad delom tožilstva. "Zalar je nato izdal tožilcem navodila, ki pa jim je nasprotovala celo državna zakonodajna služba, saj je podzakonski akt posegal v nadrejeni zakon. Zato smo mi v SDS-u konec marca prisilili ustavno sodišče, da presodi o tem, ali so ta navodila v skladu z ustavo in zakoni."Ustavno sodišče zadržalo Zalarjeva obvezna navodila tožilcem
Gorenak je navedel sodbo ustavnega sodišča iz 8. julija, s katero je ustavno sodišče ne samo zadržalo izvajanje obveznih navodil državnim tožilcem, ampak tudi zadržalo izvajanje četrtega odstavka 7. člena zakona o državnem tožilstvu, s katerim "minister Zalar do dokončne razsodbe ustavnega sodišča nima možnosti dajati nobenih navodil več, zvezal si je roke", pravi poslanec SDS-a.
"Če povežemo, da je on tako vztrajal pri teh obveznih navodilih, in če vas spomnim, da je on bil tisti, ki je ustavno sodišče vprašal, kako naj se razreši generalna državna tožilka, in da mu je ustavno sodišče razložilo, da ni razlagalec zakonov, ampak le presoja, ali so zakoni v skladu z ustavo," pravi Gorenak, potem "se najprej vprašam o njegovi strokovnosti, nato pa se bojim, da mu njegova politična opredelitev narekuje poteptanje pravnih norm".
Gorenak se je odzval tudi na predlagani postopek imenovanja generalnega državnega tožilca in predlagano sestavo državnotožilskega sveta.
"Vse prej kot strokovno in neodvisno"
Gorenak je primerjal trenutno in predlagano imenovanje sestave državnotožilskega sveta. Po veljavni ureditvi sedem članov sveta "volijo tožilci med seboj, enega sicer ima pravico imenovati minister, ampak v večini sestave ima glavno besedo stroka", meni Gorenak. Po predlagani ureditvi pa bodo od devetih članov 4 volili državni tožilci, 4 bo izbral državni zbor na predlog predsednika države, enega pa bo predlagal minister.
"V državnem zboru ima večino leva koalicija, ki imenuje člane na predlog najbolj levega predsednika države do zdaj, enega člana pa imenuje levi minister Zalar. Imeli bomo torej 5 levih članov državnotožilskega sveta in 4 tiste, ki so strokovni," meni Gorenak.
To ima potem posledice pri menovanju generalnega državnega tožilca/-ke. Trenutna ureditev nalaga, da kandidata izbere minister za pravosodje, predlaga ga vlada, imenuje pa državni zbor. Predlagana ureditev v novem zakonu pa pravi, da generalnega državnega tožilca imenuje državnotožilski svet. "S petimi levimi člani je popolnoma jasno, koga bo ta svet izbral," je končal poslanec SDS-a.
Primer sodnika Šorlija
Gorenak je predstavil primer nekdanjega kandidata za vrhovnega državnega sodnika Marka Šorlija. Ta je po Gorenakovih besedah izpolnjeval vse pogoje za ta položaj ter imel tudi podporo vlade in ministra. Ko pa je prišel v državni zbor za imenovanje, ga je koalicija zavrnila.
"Zavrnili so ga s obrazložitvijo gospe Lavtižar-Bebler, da je nekoč pred leti izdal sodbo, ki njej ni všeč," je protestiral Gorenak in dodal: "Na tak način lahko dobite samo tistega, ki je 30 let sodil tako, kot mislijo, da je prav v koalicijski večini."
Sklenil je z izjavo, da bo SDS na sejah tako matičnega delovnega telesa kot tudi državnega zbora novemu zakonu ostro nasprotoval.
Državnotožilski svet bo tisti, ki bo po novem izbral enega kandidata za generalnega državnega tožilca. Pri razmerju 5 proti 4 je jasno, kakšnega bo izbral. Takega, ki bo všeč vladi in levi politični opciji v državnem zboru.
Bojim se, da ministru Zalarju njegova politična opredelitev narekuje poteptanje pravnih norm.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje