Pravosodno ministrstvo meni, da odločitev potrjuje mnenje ministrstva, da veljavni zakon o državnem tožilstvu omogoča različne interpretacije posameznih določb zakona. Prav možnost različnih interpretacij naj bi bil eden izmed razlogov za pripravo novega zakona o državnem tožilstvu, ki ga je ministrstvo v sredo poslalo v medresorsko usklajevanje.

Člen presojanja ustavnega sodišča
Ustavno sodišče bo presojalo o 4. odstavku 7. člena veljavnega zakona, ki pravi: Za uporabo državnotožilskega reda sprejema minister, pristojen za pravosodje, po predhodnem mnenju generalnega državnega tožilca obvezna navodila in neobvezne razlage, ki se objavijo v notranjem tožilskem glasilu in pošljejo državnim tožilstvom.

Kaj in kdaj lahko izdaja minister?
Sodišče bo pred odločitvijo preučilo vsebino omenjenega odstavka in v tem okviru ugotovilo, kakšno je po svoji pravni naravi pooblastilo pristojnemu ministru, da izdaja neobvezne razlage in obvezna navodila ter kdaj jih lahko izdaja.

Ministrstvo upa, da začasno zadržanje izvrševanja omenjenega odstavka 7. člena zakona o državnem tožilstvu ne bo povzročilo težko popravljivih posledic. Omenjenemu členu smiselno ustreza 6. odstavek 17. člena predloga novele zakona o državnem tožilstvu, zato bo ministrstvo v okviru medresorskega usklajevanja temu delu namenilo posebno pozornost, so zapisali v sporočilu za javnost.

Z mnenjem generalnega državnega tožilca ali brez
Po navedbah ustavnega sodišča minister za uporabo državnotožilskega reda kot podzakonskega predpisa, s katerim se določajo notranja ureditev državnih tožilstev in nekatera pravila poslovanja, lahko sprejme tako obvezna navodila kot neobvezne razlage. Tako lahko glede na tretji odstavek 7. člena zakona minister predpiše državnotožilski red na predlog generalnega državnega tožilca, medtem ko za izdajo obveznih navodil za njegovo uporabo (4. odstavek 7. člena) predloga ne potrebuje, ampak jih lahko sprejme po lastni presoji, a po predhodnem mnenju generalnega državnega tožilca, na katerega pa (razen izjemoma) ni vezan.

A Zakon o državnem tožilstvu po drugi strani skrb za enotno rabo zakona poverja generalnemu državnemu tožilcu (64. člen) in hkrati v 7. členu v 4. odstavku ministru omogoča sprejemanje tako neobveznih razlag kot obveznih navodil državnotožilskega reda. Gre torej za tista določila, ki pomenijo ureditev vprašanj, ki pa so določena s 65. in 66. členom zakona (gre za dodeljevanje zadev drugim zaradi v zakonu zapisanih razlogov).

Gorenak o Zalarjevih "zvezanih rokah"
O odločitvi ustavnega sodišča je javnost obvestil Vinko Gorenak (SDS), ki je dejal, da si je minister za pravosodje Aleš Zalar s tem "zvezal roke", saj do dokončne razsodbe nima možnosti dajanja "nobenih navodil več".

Navodila za izvajanje državnostožilskega reda so začela veljati 2. aprila in naj bi zagotavljala jasnost razlogov za dodelitev, predodelitev ali odvzem določene zadeve posameznemu tožilcu, je že februarja pojasnil minister Aleš Zalar.

Poslanske skupine SDS-a, SLS-a in SNS-a so marca na ustavno sodišče vložile zahtevo po oceni ustavnosti navodil, ker naj bi bila ta v neskladju s hierarhično nadrejenimi predpisi, kot sta zakon in državnotožilski red. Predlagatelji namreč menijo, da gre za poseg v načelo delitve oblasti in avtonomnost državnega tožilstva.