SDS bo predlog ustavne obtožbe vložil še danes, v skladu z ustavo in postopkom, predpisanim v zakonu o ustavi, je na novinarski konferenci pojasnil poslanec SDS-a Vinko Gorenak. Gre za "zgodbo o ilegalnem migrantu Ahmadu Šamiju". Ministrstvo za notranje zadeve je o njem izdalo izvršljiv pravni akt, odločbo o deportaciji na Hrvaško. Gorenak je posebej izpostavil, da je ta odločba pravnomočna, izvršljiva in je ne more odpraviti nihče več. Preizkušena je bila na upravnem, vrhovnem, ustavnem in evropskem sodišču.

Predsednik vlade Miro Cerar je z izjavami "neposredno posegel" v ta akt in dosegel, da se zakonita odločba zakonitega organa ne izvrši. S tem je po mnenju SDS-a storil kaznivo dejanje zlorabe položaja in pri tem nekomu omogočil pridobitev nepremoženjske koristi.

"Kar pravi Cerar, da bo uporabil drug način, in sicer 51. člen zakona o tujcih - to je nezakonito. To bi lahko storil prej, kot je bila izdana zakonita odločba. To je izjemnega pomena," je izjavil.
V stranki preučujejo možnost vložitve kazenske ovadbe zoper Cerarja, tako kot so to storili zoper Zvonka Fišerja in Aleša Zalarja. "Zdaj stojita pred sodiščem oziroma ne stojita, ker se izmikata vročitvi." Poslanec je še dejal, da bi bilo treba odločbo izpolniti. Šami bi tako šel v Zagreb, kjer bi ga obravnavali - ker ga morajo - in bi glede na državo izvora najverjetneje dobil mednarodno zaščito. In ko bi na Hrvaškem pridobil odločbo, bi se lahko prosto gibal po Evropski uniji in prišel tudi v Ljubljano, če se tu dobro počuti.

Cerar: Obtožbe odločno zavračam
Cerar se je odzval v izjavi za javnost. Poudaril je, da besedila ustavne obtožbe še ni prejel in zato se zdaj še ne more vsebinsko odzvati, bo pa to vsekakor storil. Zagotovil pa je, da v primeru Šamija ni bilo nobenih kršitev. "Naj takoj izrecno povem, da obtožbe odločno zavračam. Nisem kršil ne ustave ne zakonov. Seveda bom odgovor pripravil v predpisanem roku in ga posredoval DZ-ju."

"To zagotavljam kot ustavni pravnik in kot predsednik vlade," je dodal.
Dejal je, da želi SDS s "politikantsko potezo" ovirati delo vlade. Zagotovil je, da bo vlada svoje delo do konca mandata opravljala nemoteno.

Zatrdil je, da se ni vmešaval v postopke drugih organov in ni nikjer prekoračil svojih pristojnosti. Izjemno pomembno je, da vsi spoštujemo načela pravne države, in to je tudi ključno sporočilo mandata, je sklenil premier.

Potrebnih 46 glasov
V SDS-u se sklicujejo na 119. člen ustave, ki določa, da lahko DZ predsednika vlade ali ministre pred ustavnim sodiščem obtoži kršitve ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij. Za predlog ustavne obtožbe bi moralo glasovati najmanj 46 poslancev. Če bi sklep v državnem zboru izglasovali, pa bi o morebitni kršitvi ustave slovenskega premierja presojalo ustavno sodišče, ki bi ustavno obtožbo moralo podpreti z vsaj šestimi od devetih ustavnih sodnikov.

O primeru prekinjene deportacije sirskega prebežnika Šamija se je Gorenak torek razpisal tudi v svojem blogu. Ob povzemanju torkovega dogajanja je namreč med drugim premierjevo ravnanje označil za "nedopusten poseg, ki je organe odločanja pozval, naj začasno zadržijo izvedbo deportacije". "Poudarjam, da za kaj takega Cerar nima ne pravne podlage ne pravice in da to njegovo početje predstavlja najnevarnejši napad na odločitev vrhovnega sodišča in neposreden poziv k nespoštovanju sodne odločitve, kar pa pomeni seveda odprtje vrat kaosu in anarhiji v državi."

Za Šamija je bila ta teden namreč načrtovana deportacija. A je Cerar po pritiskih in protestih civilne družbe in tudi dela poslancev v torek napovedal, da bo vlada na eni izmed prihodnjih sej odločala o interesu države za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje Šamiju.

V zgodovini več primerov predloga obtožbe
V zgodovini je bilo že več neuspešnih predloga ustavne obtožbe. Prvo zoper predsednika vlade Janeza Drnovška so zaradi španskega kompromisa poslanci opozicije vložili leta 1995. Leta 1998 sta bili zoper Janeza Drnovška vloženi še dve obtožbi (obe je podal SDS). Obe zaradi sklenitve tajnega slovensko-izraelskega varnostnega sporazuma v letu 1995. Četrti primer pa je bil leta 2010, ko so v strankah SDS in SLS predlagali ustavno obtožbo takratnega predsednika Danila Türka.

Takrat je na zahtevo 33 poslancev opozicijskih SDS-a in SLS-a DZ odločal, ali je predsednik Türk pri opravljanju svoje funkcije prekršil 34 členov ustave in tri člene kazenskega zakonika, ker je s srebrnim redom za zasluge odlikoval nekdanjega republiškega sekretarja za notranje zadeve Tomaža Ertla. Predlog obtožbe je tedaj padel v vodo, saj je za glasovalo 32, proti pa je bilo 52 poslancev.

Predlog ustavne obtožbe zoper predsednika Türka je takrat za MMC komentiral tudi sedanji premier Miro Cerar, ki se je zdaj sam znašel v identičnem položaju. "Kadar gre za tako resno obtožbo, kot je ustavna obtožba zoper predsednika republike, si je treba vzeti dovolj časa za premislek o njeni utemeljenosti. Zagotovo je ob tem še pred izrekanjem dokončnih mnenj treba počakati tudi na odgovor obtoženega, tj. predsednika države. V tem trenutku zato utemeljenosti ustavne obtožbe še nikakor ne morem oceniti oziroma komentirati," je pravni strokovnjak Cerar tedaj odvrnil na vprašanje MMC-ja, kako komentira pravno utemeljenost ustavne obtožbe proti predsedniku Türku.
Leta 2014 pa je SDS napovedal ustavno obtožbo takratne premierke Alenke Bratušek, če ta ne bi odstopila v postavljenem nekajdnevnem roku. Očitali so ji predvsem, da vlada zamuja z izvedbenim zakonom o fiskalnem pravilu in s tem krši ustavno ureditev. Sprožitve postopka ustavne obtožbe ni bilo, saj je Bratuškova nekaj tednov pozneje tudi odstopila, sicer po tistem, ko je na kongresu stranke Pozitivna Slovenija v tekmi za mesto predsednika izgubila proti Zoranu Jankoviću.

Za obtožbo potrebnih 10 podpisov
Poslovnik DZ-ja določa, da lahko najmanj deset poslancev predlaga državnemu zboru, da obtoži predsednika vlade pred ustavnim sodiščem. Na zahtevo DZ-ja nato mnenje o predlogu obtožbe premierja poda predsednik republike. DZ o obtožbi odloča z večino glasov vseh poslancev, in sicer najpozneje v 60 dneh po vložitvi predloga. Če odločitve v tem roku ne sprejme, se šteje, da je predlog zavrnjen.

Če je sklep o obtožbi sprejet, ga v skladu z zakonom o ustavnem sodišču predsednik DZ-ja pošlje predsedniku ustavnega sodišča. Sklep mora vsebovati opis zatrjevane kršitve ustave oziroma hujše kršitve zakona in predlog dokazov o tej kršitvi. Predsednik vlade lahko na obtožbo odgovori.

Ustavno sodišče odloča z dvotretjinsko večino
Ustavno sodišče nato opravi javno obravnavo. Z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov lahko odloči, da obtoženi začasno, do končne odločitve, ne sme opravljati svoje funkcije. Če ustavno sodišče ugotovi, da obtožba ni utemeljena, z odločbo oprosti obtoženega.

Če ustavno sodišče ugotovi kršitev ustave ali hujšo kršitev zakona, z odločbo ugotovi utemeljenost obtožbe, lahko pa odloči tudi, da predsedniku vlade preneha funkcija. Tudi odločitev o utemeljenosti obtožbe in odločitev o prenehanju funkcije sprejme ustavno sodišče z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov.

DZ lahko ustavno obtožbo sprejme tudi zoper ministra ali predsednika republike, je pa v primeru slednjega potreben predlog, ki je podprt s podpisi najmanj 30 poslancev.