Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je že v prvi polovici marca pripravil pomladansko gospodarsko napoved, s katero pa se vlada še ni seznanila. Direktorica Umarja Maja Bednaš je 24. marca napoved predstavila na seji vlade, vendar je bila obravnava točke prekinjena in potem na seje vlade ni bila več uvrščena. Neuradno je Umar napoved za letos znižal s 4,6 na 4,2 odstotka, za prihodnje leto na tri odstotke, za leto 2024 pa na 2,8 odstotka.

Gre za dokument, ki ga mora vlada skupaj s programom stabilnosti do konca aprila poslati v Bruselj, predtem (oz. najpozneje 20 dni pred rokom za posredovanje programa Evropski komisiji) pa se morata z njim seznaniti DZ in fiskalni svet, ki pa ga še nista dobila, na kar je opozoril tudi predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.

Notranji minister in podpredsednik največje vladne stranke SDS, Aleš Hojs, je ob robu slovesne predaje novega policijskega helikopterja ponovil, da se vlada z gospodarsko napovedjo Umarja še ni seznanila, ker je treba pretehtati, "ali so vsi vstopni parametri za napoved realni ali ne". Ob tem je zavrnil očitke, da je vlada obravnavanje analize prekinila zato, ker bi ta kazala na poslabšanje gospodarske rasti.

Kot je poudaril, izkušnje iz preteklosti kažejo, da so se Umarjeve gospodarske napovedi lahko izkazale za "malce preveč pesimistične" oz. "podvrednotene". "Vlada je zato ocenila, da je smiselno, da Umar še enkrat pretehta, ali so vsi vstopni parametri za samo napoved realni ali ne," je pojasnil in zatrdil, da se "zgolj iz tega in edinega razloga" še niso seznanili z napovedjo.

"Treba je namreč vedeti, da je taka Umarjeva napoved še kako pomembna tudi za eventualno zadolževanje te ali katere koli druge vlade v prihodnje, zato je prav, da so te ocene kar se da realne," je poudaril. Na Umarju so sicer že konec preteklega meseca ocenili, da je napoved glede na vse znane podatke, informacije in predpostavke realistična. "Torej ni vsebinskih ali strokovnih razlogov za popravek napovedi," so bili jasni.

DZ in fiskalni svet bosta osnutka dokumentov dobila po volitvah

Razkril je še, da bo vlada predloga okvira za pripravo proračunov sektorja država za 2023–2025 in osnutka programa stabilnosti 2022 fiskalnemu svetu in DZ-ju poslala po volitvah, saj smo zdaj v predvolilnem obdobju. "Verjamem pa, da bomo takoj po volitvah, ne glede na to, kakšen bo rezultat, opravili še tiste zakonske obveznosti, ki so vezane na predpisane roke," je napovedal.

Bratušek: Razlog za odlog "gromozanska luknja" v javnih financah.

Oglasili so se tudi v opozicijskih strankah SD in SAB, kjer opozarjajo, da vlade ne zanima, kaj bo po volitvah, in ne želi govoriti o 750 milijonov evrov globoki luknji v javnih financah. Predsednica SAB-a Alenka Bratušek, je prepričana, da je razlog za neobravnavo dokumentov na vladi, jasne. "Zakaj? Zato, ker so številke slabše, kot so bile v jesenski napovedi," je navedla. Tudi zato po njeni oceni vlada tudi še ni pripravila osnutka programa stabilnosti, "ki pokaže neko širšo javnofinančno sliko", in okvira za pripravo proračunov sektorja država, ki je osnova za "državni proračun, občinske proračune, zdravstveno in pokojninsko blagajno".

Bratušek je prepričana, da je glavni razlog za tak razvoj dogodkov "gromozanska luknja" v javnih financah. V pokojninski blagajni po njenih besedah manjka 250 milijonov evrov, v proračunu pa zaradi na novo sprejetih zakonov približno 500 milijonov evrov. Če bi vlada pripravila dokumente pred volitvami, bi morala povedati, kaj sledi, je opozorila predsednica SAB-a. "In kaj sledi, če ta neodgovorna vlada ostane na oblasti?" se je vprašala in posvarila pred varčevalnim zakonom po vzoru Zujfa iz 2012 in tedanjim zniževanjem pokojnin.

Odločitev, da vlada ne pripravi okvira za pripravo proračunov sektorja država za 2023–2025 in programa stabilnosti 2022, je "nezakonita" in "hudo neodgovorna poteza", je zato ocenila Bratušek. Če Slovenija dokumentov ne pošlje v Bruselj, kar mora storiti do konca meseca, lahko sledijo tudi kazni, je še povedala.

Cvikl (SD): Aktualne slovenske vlade sploh ne zanima, kaj bo po volitvah

Milan M. Cvikl se je na novinarski konferenci SD-ja v Ljubljani strinjal, da "aktualne slovenske vlade sploh ne zanima, kaj bo po volitvah". "Ta vlada ni sprejela niti ocene Umarja, da so razvojni problemi Slovenije veliko večji, zato ker meni, da je lanska osemodstotna rast ob petodstotnem primanjkljaju velik uspeh, pa ni," je bil kritičen.

Glede na to, da je vlada sprejela vrsto ukrepov, nazadnje dohodninsko novelo, bi bilo treba pokazati, "da imamo veliko luknjo v javnih financah že v 2022, kaj šele v 2023". "In tega ta vlada noče predlagati in pokazati fiskalnemu svetu," je dejal.

Poudaril je še, da vlada že dve leti odlaga, kar zahteva zakon o fiskalnem pravilu, pripravo srednjeročne fiskalne politike in državnega razvojnega programa. "In to je problem te vlade: za nami – potop," je sklenil Cvikl.