To bi namreč pomenilo tudi priključitev slovenskega zaselka Mirišče sosednji državi ter težave pri gradnji slovenskih daljnovodov in obrambnih nasipov ob Muri.

"Naše zahteve so bile vedno in so še zdaj, da mora biti meja na Muri in da je tako naravno mejo najlaže nadzorovati, z ene in druge strani. To se je pokazalo tudi ob nedavni begunski krizi. Če bi obveljala meja, za katero sta se dogovorila Drnovšek in Račan, bi to le delno zadovoljilo naše želje," je za povedal Stanko Gjerkeš, Hotižan, podžupan in dolgoletni svetnik lendavske občine.

Po sporazumu Drnovšek-Račan bi meja pri Hotizi potekala po nasipu, tako da bi bil nasip slovenski, sicer pa katastrska meja na tem območju med Gibino in mejo z Madžarsko prečka Muro več kot dvajsetkrat. Več kot 95 odstotkov lastnikov zemljišč na sicer hrvaškem katastrskem območju je Slovencev.

Poleg meje na morju pod vprašajem tudi tri vasice
Poleg meje na morju pa so na območju piranske občine pod vprašajem tudi vasice, za katere ne vedo, ali jih bo sodišče prisodilo Hrvaški ali Sloveniji.

Na levem bregu Dragonje je sporno območje v velikosti 113 hektarov južno od sedanjega toka reke Dragonje oz. kanala sv. Odorika. Pas v povprečni širini 200 metrov se razteza 6 kilometrov dolvodno od mostu pod naseljem Kaštel oz. Dragonja do najjužnejše točke k. o. Sečovlje ob vznožju hribovja. Na tem območju so trije zaselki - Škodelini, Bužini in Mlini-Škrilje, med njimi tudi hiša Joška Jorasa.

Slovenija meni, da je celotno območje slovensko, saj da je za to območje pred 25. junijem 1991 vodila kataster in zemljiško knjigo, Hrvaška pa je to za to območje vzpostavila kasneje. Tudi prebivalci območja so bili povezani z infrastrukturo Slovenije. Hrvaška na drugi strani meni, da meja poteka po reki Dragonji.

Ne glede na to, ali bo Hrvaška upoštevala odločitev arbitraže, pa bo treba spremeniti določene dokumente, saj so "določene stvari" vpisane tako v kataster občine Buje kot v piranski kataster, zato bo treba te dokumente uskladiti in urediti, je pojasnil piranski župan Peter Bossman. Aktivnosti v zvezi s tem na občini sicer še ne potekajo. "Ne vemo, kako široka bo v bistvu ta arbitraža," je pojasnil župan.

Cerarja veseli podpora potrebi po spoštovanju sodbe
O arbitraži je bil danes govor tudi v Bruslju, kjer sta oba premierja - tako Miro Cerar kot Andrej Plenković - iskala podporo slovenskim oziroma hrvaškim stališčem.

Slovenski premier Cerar je tako tudi ob robu vrha EU-ja v Bruslju opozoril na pomen spoštovanja sodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško, ki bo znana prihodnji teden.

Spet je izrazil veselje, da je arbitražno sodišče končalo delo in da bo v četrtek objavilo zavezujočo razsodbo, ki je dejansko zgodovinskega pomena. Ponovil je, da bo Slovenija odločbo spoštovala. Pri tem je izpostavil, da se je zadnji dve leti o tem redno pogovarjal z vsemi kolegi voditelji, z nekaterimi celo večkrat, tako da vsi zelo dobro poznajo slovenska stališča. "Mislim, da imamo veliko podporo v tem pogledu," je ocenil.

Kljub temu je po njegovih besedah pomembno, da tudi tokrat opozori na to, kar pravzaprav že vsi vedo - da bo prihodnji teden znana odločitev o meji. Ob tem ga veselijo nekateri javno izraženi znaki podpore stališču, da je treba takšno odločbo spoštovati.

Izrecno je premier pozneje, po srečanju z voditelji držav Beneluksa, na Twitterju poudaril "jasno" skupno stališče Belgije, Nizozemske in Luksemburga glede mednarodnih zavez - da je odločitve sodišč treba spoštovati.

Plenković pred EPP-jem
Hrvaški premier Andrej Plenković pa je danes v Bruslju hrvaška stališča glede arbitraže predstavil svoji politični družini, najvplivnejši evropski stranki, desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), katere člana sta sicer tudi nemška kanclerka Angela Merkel in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Ta ostajajo nespremenjena: Hrvaška je iz arbitraže izstopila, končna sodba zanjo ne bo zavezujoča.

Na vprašanje, ali po razglasitvi sodbe pričakuje zaostritev odnosov med državama, je odgovoril, da pričakuje predvsem veliko živahnosti v medijih, ter ob tem izpostavil, da sta Slovenija in Hrvaška resni in prijateljski sosedi.

Hrvaška je pripravljena na nadaljnje pogovore in iskanje rešitve v nekem drugem okviru, je še ponovil.

Na vprašanje, kaj bo Hrvaška storila, če bo Evropska komisija sodbo priznala, pa Plenković odgovarja, da je to hipotetično vprašanje. Vprašanje meje je dvostransko vprašanje in v glavnem vprašanje mednarodnega prava, le v manjših vidikih je povezano z evropskim pravnim redom, je še izpostavil hrvaški premier.