"Seje s takšnim predlogom za odločanje ne bom sklical," je dejal predsednik DZ-ja Pavle Gantar, ki se je tako odločil na podlagi mnenja zakonodajno-pravne službe. Ustava sicer govori o tem, da mora predsednik DZ-ja sklicati izredno sejo parlamenta na zahtevo najmanj četrtine poslancev, vendar to ne pomeni, da je mogoče sejo sklicati na "katero koli poljubno temo, npr. razpravo o nogometni tekmi", pravi Gantar.
Po Gantarjevih besedah je treba izpolnjevati tudi pogoje, ki izhajajo iz ustavnih, zakonskih ali poslovniških določb, ki urejajo delo DZ-ja, spomnil pa je tudi na načelo delitve oblasti. "Načelo delitve oblasti pomeni tudi načelo omejitve oblasti in v tem kontekstu seveda tudi načelo omejitve zakonodajne oblasti, če bi ta želela posegati na področje izvrševanja sodne oblasti ali izvršne oblasti," je pojasnil.
Sklep, kot ga je v sklicu za izredno sejo DZ-ja predlagal PS SDS-a, po Gantarjevem prepričanju ne bi bil izvršljiv, tudi če bi bil sprejet. V sklepu SDS namreč navaja, da bi Banka Slovenije in NLB morala posredovati vse zahtevane podatke, še zlasti podatke o zavarovanju posojil, ki jih je NLB odobril Ultri, ni pa jasno opredeljeno, kaj so ti podatki.
Gantarjevi razlogi SDS-a niso prepričali
Poslance SDS-a Gantarjevo sklicevanje na mnenje parlamentarne zakonodajno-pravne službe ne prepriča, saj po njihovem mnenju predsednik DZ-ja pri tem ni dosleden. Če bi vedno upošteval njeno mnenje, "treh četrtin zakonov v tem mandatu ne bi smeli obravnavati", je prepričan vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko.
Po njegovem mnenju je Gantar "zlorabil svojo funkcijo, da bi zaščitil svojega strankarskega predsednika". Predsednik DZ-ja je po njegovem mnenju posegel v pristojnost državnega zbora, ki mu je Banka Slovenije kot edini instituciji dolžna poročati in odgovarjati za svoje delo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje