Poslanska skupine SDS-a je vložila zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora o tem, da Banka Slovenije in Nova Ljubljanska banka prikrivata podatke o posojilih Ultri. Foto: MMC RTV SLO
Poslanska skupine SDS-a je vložila zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora o tem, da Banka Slovenije in Nova Ljubljanska banka prikrivata podatke o posojilih Ultri. Foto: MMC RTV SLO

Predstavniki NLB in Banke Slovenije so bili večkrat v parlamentu, kjer so jih spraševali o višini in ustreznosti zavarovanj posojil NLB Ultri. Predstavniki NLB-ja so svoje stališče do razkrivanja podatkov branili z argumentom, da ne sme razkrivati posameznega poslovnega odnosa s komitentom, predstavniki Banke Slovenije pa so trdili, da kot regulator podatkov o posamezni banki niso dolžni razkrivati DZ-ju.

Gregor Golobič
Državni zbor od NLB in Banke Slovenije ne more zahtevati ničesar (razen poročila Banke Slovenije, kot to izhaja iz zakona) in seja državnega zbora, na kateri bi to obravnavali bi bila protiustavna in nezakonita, so prepričani v Zaresu. Foto: MMC RTV SLO

V SDS-u so prepričani, da obstaja utemeljen sum klientelizma in korupcije v ravnanju Nove Ljubljanske banke, ki je odobrila posojila podjetjem v skupini Ultra, pri čemer je eden od lastnikov podjetij v skupini Ultra minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter predsednik Zaresa Gregor Golobič.

Ustreznost zavarovanj posojil, ki jih je NLB odobril skupini Ultra, je že obravnavala komisija za nadzor javnih financ. Po besedah največje opozicijske stranke je želela preveriti sume, da je NLB, ki je v večinski lasti države, brez ustreznih oziroma brez vsakršnih zavarovanj odobril posojila podjetjem Ultre.

Ultra dala odvezo molčečnosti, a podatkov ni
Predvsem v luči posojilnega krča, s katerim se še vedno soočajo podjetja, je po prepričanju poslanske skupine SDS-a potrebno do podrobnosti razjasniti, ali ni podjetje v solastništvu člana vlade prišlo do posojil na privilegiran način. Če se izkaže, da so posojila dana brez ustreznih zavarovanj, bi to lahko imelo negativne posledice za javne finance, so prepričani.

Posebej poudarjajo, da so podjetja skupine Ultre že pisno dale odvezo molčečnosti glede vseh podatkov, ki se nanašajo na posojilne odnose med NLB in Ultro, vendar se je največja slovenska banka odločila, da kljub tej odvezi komisiji za nadzor javnih financ ne bo posredovala zahtevanih podatkov. Podatkov prav tako niso pridobili iz Banke Slovenije, kar je po mnenju SDS-a onemogočilo nadaljnje delo komisije in parlamentarni nadzor.

Poslanci naj pritisnejo na banki
To ne ogroža samo javnih financ, temveč celotni demokratični sistem, saj je podjetje političnega funkcionarja prejelo kredit na privilegiran način. Poslanska skupina SDS zato predlaga, da DZ na izredni seji sprejme sklep, s katerim bi Banki Slovenije in NLB-ju naložili, da mu nemudoma posredujeta vse zahtevane podatke, še zlasti podatke glede zavarovanj posojil, ki jih je NLB odobril Ultri.

Zares: Za takšne sklepe DZ ni pristojen
"Zahteva poslanske skupine SDS po izredni seji je poizkus preusmerjanja pozornosti iz preiskave v zadevi Patria, kjer je preiskava prešla v zaključno fazo," pa so sporočili iz Golobičeve stranke Zares.

Dodajajo, da namesto, da bi v SDS resno vzeli preiskovalno komisijo o Golobiču, ki so jo predlagali in jo vodijo, se zatekajo k izredni seji parlamenta, kjer naj bi spet obravnavali medijske članke in sprejemali sklepe, za katere državi zbor ni pristojen.

"Do podatkov o kreditih lahko pride zgolj preiskovalna komisija in v Zares smo, ker želimo, da se preiskava odvija hitro in učinkovito, med drugim predlagali tudi sklep, da se od NLB zahteva podatke o kreditih Ultri. Komisija je tak sklep tudi sprejela. Ker pa se v SDS zavedajo, da bodo podatki NLB razkrili, da v tej kreditih ni nič spornega, želijo pred tem prirediti še en medijski spektakel, na katerem bi poskusili očrniti Gregorja Golobiča," so prepričani.

Predstavniki NLB in Banke Slovenije so bili večkrat v parlamentu, kjer so jih spraševali o višini in ustreznosti zavarovanj posojil NLB Ultri. Predstavniki NLB-ja so svoje stališče do razkrivanja podatkov branili z argumentom, da ne sme razkrivati posameznega poslovnega odnosa s komitentom, predstavniki Banke Slovenije pa so trdili, da kot regulator podatkov o posamezni banki niso dolžni razkrivati DZ-ju.