Prekomernega turizma se ponudniki prepogosto lotevajo le s podražitvami, se strinja Jana Apih. "To nikakor ni pravi pristop naslavljanja vedno večjega obiska. S tem ko samo dvignemo ceno svoje storitve, ne dvignemo pa tudi kakovosti storitve, lahko sprožimo veliko negativnih odzivov, veliko negativnih izkušenj gostov, kar pa v digitalni dobi lahko zelo hitro prileti nazaj kot bumerang. Ne samo da lahko na tak način sesujemo svojo lastno ponudbo, sesujemo lahko produkt celotne destinacije."

Če se na primer pojavljajo odzivi, da so restavracije v Ljubljani predrage za ponujeno kakovost, se to nanaša na vse restavracije v Ljubljani, saj gostje posameznih ne poznajo tako dobro, pojasnjuje Jana Apih. "Dvigovanje cen je primeren mehanizem takrat, ko nadgrajujemo svojo ponudbo, ponujamo nekaj drugačnega, neko ekskluzivnost. Na ravni destinacije kot celote pa je treba stvari razvijati zelo usklajeno in zelo premišljeno."

Slabo delujoč javni prevoz je velika težava trajnostnega razvoja turizma

"Na strateški ravni se premika, dogajajo se sodelovanja. V praksi pa stvari niso idealne. Če prebirate spletne komentarje ljudi, ki so se skušali po Sloveniji premikati z vlaki ali pa z drugim javnim prevozom, ugotovite, da je veliko nezadovoljstva. Predvsem kolesarji imajo izjemne težave. Ob tem vozni redi in komunikacija niso dobri, velikokrat informacije niso zadostne, ljudje jih ne razumejo." Kot pravi, bi si vsi turistični delavci želeli učinkovito javno infrastrukturo. "Tudi če govorimo o trajnostnem razvoju Slovenije kot destinacije, je to gotovo najbolj žgoča točka." Po njenem mnenju je sicer opaziti korake v pravo smer.

Trajnostna turistična destinacija kot dnevna soba

Zelena shema slovenskega turizma, v okviru katere poteka podeljevanje certifikata Slovenia Green, je učinkovit mehanizem, s katerim pomagamo destinacijam in ponudnikom pri razvijanju čim bolj trajnostne ponudbe, pravi Jana Apih. "Trajnostna ponudba mora na eni strani imeti čim manjši negativni okoljski odtis, po drugi strani pa ustvarja pozitivne priložnosti za lokalno ekonomijo in razvoj. Danes smo lahko ponosni, saj se večina obiska v Sloveniji zgodi na certificiranih destinacijah. Smo vodilni v svetu, ker v tako velikem obsegu in strateško delamo na tem področju."

Zanimivo se ji zdi, da v Bohinju trajnostne principe razlagajo na primeru dnevne sobe. "Če si predstavljamo, da je destinacija naša dnevna soba, vanjo povabimo ljudi, ki so nam blizu, ki jih cenimo, ki imajo podobne vrednote, kot jih imamo mi. V naši dnevni sobi velja tudi cela vrsta pravil; obujemo si copate, sedimo na za to predvidenem mestu, ne drobimo, ne polivamo. Na ta način skušajo zlasti v lokalnem okolju spodbuditi pozitiven odnos do turizma. Skozi prispodobo je lažje razložiti, kaj je trajnostni turizem. Če je torej Slovenija dnevna soba, kamor prihajajo turisti na obisk, na tak način lažje razmišljamo, česa bi si želeli in česa si ne želimo, da se dogaja v naši dnevni sobi."

Butični turizem je še vedno priložnost za Slovenijo

"Butičnost je za vsakega nekaj drugega. Vsekakor pa butično ni množično." Kot pravi, si pod butično ponudbo predstavljamo neko bolj individualno izkušnjo, doživetje. "V Sloveniji imamo za to res še vedno ogromno priložnosti. Imamo celo vrsto zelo zanimivih destinacij, ki niso tako turistično oblegane, ki imajo prostor in res lahko razvijajo bolj butično ponudbo z drugačnimi doživetji."

Več v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.