Več kot polovica županskih kandidatov se na volitve podaja kot strankarski kandidati, saj je med njimi 401 kandidat posamezne stranke in 25 kandidatov različnih koalicij, preostalih 277 pa jih kandidira s podporo skupin volivk in volivcev.

Med strankami (brez upoštevanja skupnih kandidatov več strank) je po številu županskih kandidatov na prvem mestu SDS, ki ima kandidate v 72 občinah. Sledita mu SD z 69 in SLS s 63 kandidati. SMC bo na svojih prvih lokalnih volitvah poskusil osvojiti 40 županskih sedežev, NSi se v župansko tekmo podaja v 36 občinah, DeSUS v 19.

SNS ima 10 županskih kandidatov, LDS osem, Solidarnost in Zveza za Primorsko po šest, po enega manj pa imata ZaAB in Demokratična stranka dela. Preostale stranke imajo manj kot pet kandidatov, 24 je med njimi takih, ki na županskih volitvah sodelujejo le v eni občini.

Le 13 odstotkov županskih kandidatk
Med 703 kandidati najstarejša šteje 74 let, najmlajši 22. Najstarejša je kandidatka Tatjana Voj (Zavezništvo za Piran) v Piranu, najmlajši Denis Lesjak (SDS) v Šentrupertu.

Prevladujejo moški - za županska mesta se namreč poteguje 609 moških in 94 žensk. Med kandidati posameznih strank je največ žensk pri SDS-u in SMC-ju - po deset -, osem kandidatk ima SD, sedem SLS in DeSUS šest. Preostale stranke imajo največ po dve županski kandidatki, nekatere pa tudi nobene. Tako na primer med desetimi županskimi kandidati SNS-a ni niti ene ženske. Prav tako nimata kandidatk Solidarnost ali Demokratična stranka dela, ki imata sicer po šest oz. pet županskih kandidatov.

Svetnik bi bil tudi 90-letnik
Za mesta v mestnih in občinskih svetih se poteguje več kot 23.300 kandidatov. Daleč največ, približno 17.000, jih je na strankarskih listah. Na listah, ki so jih vložile skupine volivk in volivcev, je skupno nekaj manj kot 6.000 kandidatov, okrog 380 pa jih je na listah različnih koalicij.

Po podatkih, ki so jih do zdaj obdelale volilne komisije, je tako kot pri županskih kandidatih tudi kandidatov za občinske in mestne svete največ na listah SDS-a, in sicer skupno 2.817. SD jih ima 2.400, SLS pa 2.346. Sledijo NSi z 2.169 kandidati, DeSUS z 2.155 kandidati in SMC s 1.681. Preostale stranke jih imajo precej manj, naslednji je tako SNS s 304 kandidati.

Čeprav je tudi med svetniškimi kandidati več moških kot žensk, pa je zastopanost spolov bolj uravnotežena kot pri županskih volitvah - za mesta v mestnih in občinskih svetih tako kandidira 12.828 moških in 10.482 žensk.

Najstarejši kandidat je Matija Kavtičnik, ki v 91. letu starosti kandidira v Dravogradu, najmlajša je Meta Katarina Tavčar, ki za vstop v občinski svet kandidira v Škofji Loki - 18 let bo praznovala šele v predvolilnem tednu. Na dan volitev, 5. oktobra, pa jih bo rojstni dan praznovalo 57. Skupno je na listah 158 kandidatov, ki bodo na dan volitev šteli 80 let ali več, 2.960 pa jih bo na dan volitev starih manj kot 30 let.

Volitve v največ občinah do zdaj
Tokrat bodo volitve potekale v 212 občinah, kar je največ do zdaj. Pred štirimi leti so volitve hkrati potekale v 208 od takratnih 210 občin - v dveh, Kopru in Trebnjem, je namreč ustavno sodišče zadržalo volitve na pobudo krajevnih skupnosti, pozneje dveh novonastalih občin, Ankaran in Mirna. Na Mirni so vodstvo občine prvič volili leta 2011, v Ankaranu ga bodo prvič šele v nedeljo.

Število svetnikov je odvisno od velikosti občine, skupno je svetniških mest okoli 3.400. Največ jih imata mestna sveta dveh največjih mestnih občin, Ljubljane in Maribora, in sicer po 45. Deset svetnikov ali manj ima 44 občin, od tega jih ima najmanjše število, tj. sedem svetnikov, 18 občin. V Ankaranu bo v občinskem svetu, ki se bo po tokratnih volitvah prvič konstituiral, 13 svetnikov, med katerimi bo en predstavnik italijanske narodne skupnosti.

V devetih občinah bodo namreč volivci volili tudi predstavnike narodnih skupnosti v občinski svet, v 19 občinah pa predstavnika romske skupnosti. Zakon sicer predvideva volitve romskega svetnika v 20 občinah, a v Grosuplju ni nobenega kandidata. Za svetniška mesta, ki pripadajo predstavnikom narodnih skupnosti in romske skupnosti, pa je skupno 54 kandidatov.

Več kot 100 tisočakov v Mariboru, desetkrat manj v Odrancih
Razlike med občinami so tudi vzrok za razlike v stroških, ki jih bodo te imele z izvedbo volitev. V drugi največji občini, Mestni občini Maribor, denimo ocenjujejo, da bodo lokalne volitve stale med 130.000 in 160.000 evri, odvisno od tega, ali bo treba izvesti tudi drugi krog volitev za župana. V občini Odranci, ki je po površini najmanjša občina, pa so na primer predvideni stroški precej manjši - v proračunu imajo zagotovljenih 12.000 evrov.

V Ljubljani imajo v proračunu za izvedbo volitev in referendumov rezerviranih 712.400 evrov, dejanska poraba pa bo, kot so pojasnili, znana po lokalnih volitvah.

Od večnih županov ...
Na čelu slovenskih občin je trenutno sicer med 211 župani kar 36 takih, ki držijo krmilo delovanja občin v svojih rokah vse od njihove ustanovitve - 19 jih tako županuje od leta 1994, 17 pa od leta 1998.

Stanislav Žagar bi tako rad še vedno vodil Medvode, Franc Mužič občino Brda, Franc Hudoklin Šentjernej, Alojz Kaučič Juršince, "županska korenina" Franc Pukšič bi se rad vrnil na stolček župana Destrnika, ki ga je moral zapustiti zaradi nezdružljivosti županske funkcije ...

... do znanih obrazov
V nedeljsko župansko bitko pa vstopa tudi kar nekaj znanih obrazov. Za županski stolček prestolnice se bodo tako potegovali tudi "večni kandidat" na vseh mogočih volitvah Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS), direktor Slovenske filharmonije in žirant v resničnostnih šovih Damjan Damjanovič ter Martina Valenčič, ki jo je slovenska javnost spoznala kot kandidatko na predsedniških volitvah in po njenih razgaljenih fotografijah.

Nekdanji televizijski voditelj Stojan Auer želi postati župan Maribora, radijska voditeljica in vremenarka Alenka Oldroyd - Reza ter nekdanja atletinja Britta Bilač pa se bosta spopadli v Domžalah. Seznama županskih kandidatov iz sveta športa pa še ni konec - "puščavski lisjak" na motociklu Miran Stanovnik bi rad postal župan občine Log - Dragomer, Miha Rebolj, ki je kraljeval na ledeni ploskvi, bi rad vodil Jesenice, nekdanji biatlonec Janez Ožbolt pa Cerknico.

Tudi dva organizatorja vseslovenskih ljudskih vstaj bi se rada zavihtela na vodilna občinska položaja - Uroš Lubej bi rad postal župan Novega mesta, Lenart Zajc pa Domžal. Svet lokalne politike je zanimiv tudi za ljudi iz medijskega sveta - urednik na komercialni televiziji Bojan Traven kandidira za župana Bohinja, predsednik Združenja novinarjev in publicistov Tino Mamić pa za župana Ajdovščine. Nekdanji poslanec in direktor Luke Koper Gašpar Gašpar Mišič kandidira za župana Ankarana , nekdanja poslanka Tamara Vonta za županjo Krškega, nekdanji poslanec Ivan Vogrin pa bi bil rad župan Lenarta.