Ob tem je ministrica prikazala nekaj rezultatov vključevanja v ta evropski program v obdobju 2007-2016. "V Sloveniji je bilo v teh letih v ta evropski program vključenih več kot 600 strokovnih delavcev v vrtcih, 3.800 osnovnošolskih učiteljev in strokovnih delavcev, več kot 3.000 osnovnošolcev, 3.800 srednješolskih profesorjev, 8.600 dijakov, 4.100 profesorjev na višjih in visokošolskih zavodih ter 13.600 študentov, poleg teh pa še 2.200 tistih, ki se izobražujejo v programih za izobraževanje odraslih," je navedla.

Ministrica je izpostavila povečevanje sredstev za Erasmus+ in razkrila, da so za izobraževanja in usposabljanja letos namenili 15,5 milijona evrov, za drugo leto pa bo v ta namen kar 18 milijonov evrov. Po njenih besedah je treba program Erasmus v Sloveniji razumeti tudi kot program, ki celotno izobraževalno in raziskovalno vertikalo odpira, podpira in kdaj tudi razblinja "na videz nepremostljive meje, ki so samo v glavah".

Udeležence je nagovoril tudi vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, ki je sicer soorganizator dogodka, Zoran Stančič. Spomnil je, da je to eden najuspešnejših programov EU-ja, ki je v treh desetletjih devetim milijonom ljudi omogočil študij, usposabljanje, prostovoljno delo ali pridobivanje delovnih izkušenj v tujini.

Tesnejša povezava s trgom dela
Erasmus+ je v primerjavi s prejšnjim programom tesneje povezan s trgom dela in študentom omogoča, da opravijo prakso v podjetjih ali organizacijah v tujini ter se prek neformalnega učenja pripravijo na trg dela, obenem pa na splošno postanejo dejavni državljani, je dejal. Kot je dodal, je za obdobje 2014-2020 proračun programa 14,7 milijarde evrov in bo več kot štirim milijonom ljudi dal priložnost za študij in usposabljanje v tujini.

Direktorica Centra za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) Alenka Flander je na kratko predstavila "slovensko zgodbo Erasamusa ob 30-letnici, ki je v resnici 18-letnica". V Sloveniji smo evropske programe izobraževanja in usposabljanja začeli v drugi polovici leta 1999, tako da smo prvi pravi razpis izvedli šele leta 2000, je spomnila Flandrova. Dodala je, da sta bila takrat za splošno in poklicno izobraževanje le dva programa, Socrates in Leonardo da Vinci, danes pa so v Erasmus+ vključene že tri četrtine slovenskih šol.

Sledila je predstavitev izsledkov vmesne evalvacije učinkov programa Erasmus+ za izobraževanje in usposabljanje (2014-2016), ki jih je pojasnila Eva Klemenčič s Pedagoškega inštituta, ter nekaj izbranih primerov slovenskih dobrih praks.

Na vseh ravneh izobraževanja
Program v Sloveniji je po besedah Klemenčičeve dobro poznan na vseh ravneh izobraževanja ter uspešen v privabljanju in doseganju ciljnih skupin. Program ima velik pozitiven učinek na institucionalno raven, pozitivno vpliva tudi na sistem vzgoje in izobraževanja, je dejala.

Še posebej so veliki učinki zaznani pri profesionalnem razvoju strokovnih delavcev, organizacijskem ozračju, kakovosti in internacionalizaciji zavodov. Visoko ocenjen je bil tudi vpliv na motivacijo za uvajanje sprememb in znanje tujih jezikov, navsezadnje program, kot je pojasnila, pozitivno prispeva tudi k prepoznavnosti institucije v okolju. Izziva za nadaljnje izvajanje programa Erasmus+ sta zagotovo razširjanje in raba kakovostnih rezultatov, je še poudarila.

Prav to je potrdila ravnateljica Osnovne šole Šenčur Majda Vehovec. Šola je velika, saj jo obiskuje 820 učencev, tudi vrtec je blizu in šteje 330 otrok, v tem evropskem programu sodelujejo od leta 2004. Tovrstno sodelovanje jim daje nov pogled na izobraževanje, daje možnost učencem za sodelovanje v mednarodnih projektih, pomaga tudi primestni podeželski šoli, ki ni bila vajena mednarodnega sodelovanja, širiti prepoznavnost v okolju.

Drugi del je bil namenjen splošni predstavitvi programa Erasmus+ za vse, ki programa sploh še ne poznajo. Predstavili so, kakšne dejavnosti podpira program in kako je mogoče pridobiti sredstva za izvajanje teh dejavnosti.