18. decembra 1990 je Generalna skupščina ZN-a sprejela konvencijo o zaščiti pravic migrantov na delu in članov njihovih družin, zato je to mednarodni dan migrantov. Po ocenah Združenih narodov se preseljevanje povečuje, vsak 32. Zemljan pa ne živi v državi, v kateri se je rodil.

Na začetku leta 2010 je bilo med prebivalstvom Slovenije 12,4 odstotka rojenih v tujini ali vsak osmi. S tem se naša država med članicami EU-ja uvršča med države z največjimi deleži teh prebivalcev, kažejo podatki statističnega urada. Tujci se k nam priseljujejo predvsem iz ekonomskih razlogov. Večina si v letu, v katerem so se priselili, tudi najde zaposlitev, največ v gradbeništvu (27,8 odstotka).

V zadnjem času manj priseljevanja
Konec novembra je imelo veljavno dovoljenje za prebivanje v Sloveniji 99.942 tujcev, med njimi 52.270 tujcev z veljavnim dovoljenjem za začasno prebivanje in 47.672 tujcev z dovoljenjem za stalno prebivanje. Je pa gospodarska kriza povzročila upad priseljencev iz ekonomskih razlogov. V letu 2010 se je v Slovenijo priselilo 15.416 prebivalcev, kar je skoraj pol manj kot v letu 2009. Od tega je bilo 12.705 tujcev, 2.711 pa državljanov Slovenije.

Prilagajati so začeli zakonodajo
Ker se Slovenija spoprijema z zmanjševanjem delovno sposobnega prebivalstva, ki ga bo sčasoma mogoče 'dopolniti' le z migrantskimi delavci, so oblasti postopoma začele prilagajati postopke in zakonodajo. Letos je bil sprejet tudi nov zakon o tujcih, ki uvaja modre karte EU-ja. Gre za pilotni projekt odpravljanja administrativnih ovir za tujce, ki prihajajo v Slovenijo kot visokokvalificirani delavci.

Pomemben projekt je tudi izdaja novega dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav. Ta se zdaj izdaja v obliki izkaznice ter vsebuje sodobno zaščito in brezkontaktni čip z biometričnimi podatki. Spremenjena uredba o integraciji tujcev pa omogoča udeležbo v brezplačnih programih vključevanja državljanov tretjih držav takoj po prihodu v Slovenijo.

Selijo se tudi Slovenci
Poleg večjega priseljevanja tujcev v Slovenijo in tudi odseljevanja iz nje se je po letu 2004 v primerjavi s preteklimi leti povečalo tudi število selitvenih tokov državljanov Slovenije s tujino, največkrat z Nemčijo, Avstrijo in s Hrvaško. Obseg denarnih sredstev, ki so jih delavci migranti poslali nazaj v domovino, je lani znašal 25 milijonov evrov, pri čemer so vsa sredstva poslali v države zunaj EU-ja.

V azilnem domu letos 322 prosilcev
K nam pa prihajajo tudi tujci, ki zaprosijo za mednarodno zaščito in status prosilca za azil. Od leta 1995 je Slovenija mednarodno zaščito priznala 232 osebam, letos 23 osebam. Največ prosilcev je bilo državljanov Bosne in Hercegovine (20 odstotkov), Kosova (14 odstotkov) in Srbije (9 odstotkov).

V zadnjem času prosilci za azil prihajajo tudi iz držav, od koder v prejšnjih letih niso tako pogosto, denimo iz Afganistana, Turčije, Pakistana in Tunizije. V Azilnem domu v Ljubljani je bilo letos 322 prosilcev za mednarodno zaščito iz 34 držav.