Vlada je v usmeritvah za prihodnje študijsko leto visokošolske zavode pozvala, na katerih programih naj zvišajo ali znižajo število vpisnih mest. Usmeritve so razburile predvsem akademsko skupnost, v kateri so potezo vlade ocenili kot hud poseg v avtonomijo univerz. Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je po srečanju s predstavniki treh javnih univerz ocenil, da je bil sestanek izredno konstruktiven. "Pojasnili smo vse morebitne dileme in ni potrebe za kakršne koli strahove," je dejal minister.

Kot je pojasnil, že eno leto deluje delovna skupina za pripravo novega zakona o visokem šolstvu, ki predvideva učinkovitejši način financiranja. Ob tem je poudaril začetek razprave o vpisu v študijsko leto 2024/25 in novega štiriletnega obdobja financiranja univerz. "To pomeni, da tudi vpis leta 2024/25 dejansko sodi samo v dveh mesecih še v staro finančno perspektivo, od 1. januarja 2025 pa se bodo univerze financirale že po novi štiriletni pogodbi," je pojasnil.

Spomnil je, da na konceptu novega zakona o visokem šolstvu dela delovna skupina, ki naj bi do konca leta ali v začetku novega pripravila osnutek zakona. Postopek sprejemanja zakona bo po njegovem mnenju gotovo tekel še eno leto, kot zanimivost pa je izpostavil, da so nekateri napovedovali, kaj vse je že v tem osnutku. "Tega osnutka še danes ni, pripravljen bo na podlagi vseh razprav," je bil jasen.

Papič je sicer prepričan, da glede novega financiranja univerz ni nobenih zadržkov. "Te številke se bodo začele pripravljati, ne gre samo za vprašanje vpisa 2024/25, ampak predvsem za nove štiriletne perspektive financiranja od leta 2025," je povedal. Sam računa, da bo v drugi polovici teh štiriletnih pogodb vse jasno, saj bo že deloval novi zakon o visokem šolstvu, ki krovno ureja financiranje. "Boljše kot bo financiranje univerz, manj bo razprav med ministrstvom in univerzami, ker bodo imele zadosti razvojnih sredstev in bodo same potem kreirale svojo politiko," je ocenil Papič.

Sorodna novica Ljubljanska in mariborska univerza vztrajata, da vlada posega v njuno avtonomijo

Predstavniki univerz s sestankom zadovoljni

Podpredsednica rektorske konference in rektorica primorske univerze Klavdija Kutnar je potrdila, da so na javnih univerzah zelo veseli, da smo se srečali. V prihodnje bi si želeli, da bi se pogovarjali več in preden pridejo informacije v javnost. "Smo se pa danes zelo konstruktivno pogovorili in današnji dan je v resnici začetek nekega težkega pogajanja za naslednje štiriletno pogodbeno obdobje," je dejala. Po njenih besedah bodo dodatna vpisna mesta, ki so jih doslej prejemali po ločenih pogodbah, poskušali implementirati v štiriletne pogodbe, ki začnejo veljati s 1. januarjem 2025.

Sestanek je po mnenju prorektorja za razvoj kakovosti mariborske univerze Bojana Dolška dobrodošel, ker usmeritve niso bile dovolj jasno napisane. "Če ministrstvo zagotavlja, da bodo pogoji za povečanje določenih vpisnih mest zagotovljeni, je to druga zgodba. Ne more se pa avtonomija univerze razumeti na način, da smo mi avtonomni in da lahko želje družbe znotraj omejenega obsega financ izpolnjujemo v nedogled. To smo danes razčistili in ta dokument govori o vpisnih številkah za študijsko leto 2024/25, kar je zelo dobra osnova za pogajanja," je poudaril.

"Prepričal nas je odkrit pogovor, razčistili smo dileme in se lahko začnejo pogajanja pri pripravi novih štiriletnih pogodb," je dejal prorektor za internacionalizacijo in kakovost ljubljanske univerze Boštjan Markoli. Dodal je, da bodo po vseh fakultetah preverjali dejanski vpis študentov, podali priporočila, da ne ostaja "razpisanih 80 mest na nekaterih študijskih programih, vpiše pa se deset študentov".