Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide bo v četrtek predvidoma drugič obravnaval predlog zakona o ukrepih s področja pripravništev, ki naj bi dokončno ukinil t. i. prostovoljno pripravništvo in tako prekinil številne prakse izkoriščanja zastonjske delovne sile. Zakonski predlog so pripravili v SDS-u, vlada in druge poslanske skupine pa so pripravile svoje amandmaje.
Sindikat Mladi plus, Študentska organizacija Slovenije in Mladinski svet Slovenije pa so poslance pozvali, naj ne hitijo s sprejetjem zakona in ga umaknejo z dnevnega reda za nekaj mesecev, vlada oz. pristojna ministrstva pa bi v tem času pripravili natančne podatke o plačanih in prostovoljnih pripravništvih ter vseh mladih, ki čakajo na pripravništva. Ob tem opozarjajo, da se šele s predlaganim zakonom nalaga analiza te problematike, namesto da bi zakonski predlog nastal na podlagi natančne analize.
"Preden se spiše resen predlog zakona, je treba prešteti vse pripravnike, vključno tiste, ki so zaradi nepremišljenih potez države v najslabšem položaju in čakajo na pripravništvo. Na tak način je mogoče predvideti število pripravniških mest in posledično sredstva za dostojno plačilo," pravi predsednica sindikata Mladi plus Zala Turšič.
"Na našo pobudo smo se sešli s poslanskimi skupinami, kjer razumejo naše pomisleke in se večinoma zavedajo, da je predlog zakona slab in bi povzročil več škode kot koristi, vendar bodo med usklajevanjem pomislili glede nadaljevanja sprejemanja," je o mnenjih poslancev povedal predsednik odbora za socialna in zdravstvena vprašanja pri Študentski organizaciji Slovenije Luka Špoljar.
Zahteve po proračunskem financiranju pripravništev
Poleg umika sprejemanja zakona in zahteve po podrobni analizi stanja na področju pripravništev predstavniki mladih zahtevajo, da se v zakonodajni postopek vključijo vsi deležniki, vključno s predstavniki mladih, izobraževalnih institucij, zbornic, sindikatov, delodajalcev … Hkrati bi se preučile in predlagale vsebinske reforme sistema pripravništva in strokovnih izpitov, vključno z analizo kakovosti praktičnega usposabljanja, ki že poteka znotraj študijskega procesa ter se zagotovijo trajna proračunska sredstva za financiranje primernega števila pripravništev. Zdaj vlada išče sredstva za pripravništva tudi v evropskih sredstvih.
Čakajoč na sredstva za pripravništva
Ministrstvo za izobraževanje je denimo v zadnjih letih na začetku leta objavilo razpis za prostovoljna pripravništva, toda po prepovedi opravljanja prostovoljnega pripravništva v javnem sektorju, ki ga je uvedla vlada, ni mogoče več opravljati pripravništev na področju šolstva, kar pomeni, da si številni potencialni novi pedagogi ne morajo pridobiti dovolj delovnih izkušenj za opravljanje potrebnega strokovnega izpita, brez katerega se praktično ne morejo potegovati za prosta delovna mesta, saj delodajalci praviloma dajejo prednost tistim z opravljenim strokovnim izpitom.
"Pripravništvo je le ena izmed poti za pridobitev delovnih izkušenj, ki so zahtevane za pristop k strokovnemu izpitu in na področju vzgoje in izobraževanja ni obvezno. V skladu z zavezami vlade v slovenskih šolah in vrtcih usposabljanje za samostojno opravljanje dela na področju vzgoje in izobraževanja v obliki volonterskega pripravništva ni več mogoče. Na MIZŠ-ju javnega razpisa pripravniških mest v javnih vrtcih in šolah letos, zaradi pomanjkanja sredstev, nismo objavili in si prizadevamo, da bi v čim krajšem času lahko pripravili razpis pripravniških mest s sklenjenim delovnim razmerjem, sofinanciranim iz sredstev Evropskega socialnega sklada," pravijo na ministrstvu za izobraževanje.
Kaj pomeni, da mladi diplomanti ne morejo opravljati pripravništev, pa se najbolj drastično odraža na področju socialnega varstva. Prostovoljna pripravništva so bila na tem področju prepovedana že leta 2009, sredstva za plačana pripravništva pa so zagotavljali iz evropskih sredstev, ki pa so leta 2013 presahnila. Novih razpisov ni bilo in tako po navedbah sindikata Mladi plus več kot 500 diplomantov čaka na pripravništvo.
Diplomanti v začaranem krogu
"Na področju šolstva se bo pojavil podoben problem kot pri socialnem varstvu. Prostovoljna pripravništva niso več dovoljena, hkrati pa niso bila zagotovljena potrebna sredstva. Stanje se je že poslabšalo, evropskih sredstev pa ne bo vsaj še do jeseni," je opozorila Zala Turšič.
Predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl pa tudi zaradi izkušenj z evropskim denarjem opozarja, da je treba sistemsko zagotavljati finančna sredstva, ne pa da se čaka na nove evropske finančne perspektive.
Med čakajočimi na pripravništvo na področju socialnega varstva je tudi diplomantka Petra Jalšovec. "Diplomantom naše fakultete je bilo od aprila 2013, ko ni bilo več na voljo sredstev za pripravništvo, odobrenih pet, šest pripravništev v domovih za ostarele, vendar na podlagi pripravništev na področju zdravstva. Domovi za ostarele lahko zaposlijo socialne delavce s sredstvi, ki jih imajo na voljo," pravi. Po njenih besedah je od aprila 2013 samo s fakultete za socialno delo prišlo 400 diplomantov, vendar za pripravništva na socialnem področju kandidirajo tudi psihologi, sociologi, rehabilitatorji, delovni terapevti …
"Za pristop k strokovnemu izpitu je potrebno eno leto delovnih izkušenj. Druge delovne izkušnje je treba dokazovati. Če delaš prostovoljno delo, se to ne šteje med delovne izkušnje kot kompetentno strokovno delo," še pravi diplomantka socialnega dela, ki zdaj opravlja magisterij.
Upad števila strokovnih izpitov
Sekretar socialne zbornice, ki skrbi za opravljanje strokovnih izpitov na področju socialnega varstva, Bojan Regvar pravi, da je bilo v zadnjih petih letih opravljenih približno od 280 do 400 strokovnih izpitov letno in je bil zaradi povečanega pripravništva vsekakor večji pripad na strokovne izpite.
"Število se je v januarju, februarju in marcu 2015 zaradi odsotnosti programa pripravništva praktično prepolovilo, torej jih je bistveno manj kot v preteklem letu ali preteklih letih. Morate vedeti, da trenutno čaka na opravljanje pripravništva približno 500 pripravnikov (diplomanti zadnjih treh generacij Fakultete za socialno delo), da pa je vseh, ki bi se lahko zaposlili na področju socialnega varstva, bistveno več," pravi Regvar. Diplomantov vseh fakultet na štirih univerzah, ki končajo primeren družboslovni program, pa je kar 3.000 letno (psihologi, sociologi, upravni delavci, pravniki, organizatorji socialne mreže, specialni pedagogi ipd.).
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje