Mramor je od leta 2003 poleg rednega dela predaval v nekaterih mednarodnih programih doma in v tujini ter sodeloval pri nekaj raziskovalnih projektih, za kar je tudi dobil honorar. V tem času je dve leti opravljal funkcijo finančnega ministra, šest let pa je bil dekan ekonomske fakultete in se je v tem času predavanjem ter projektnemu delu tudi delno odpovedal.

.
Mramor je po pojasnilih finančnega ministrstva med letoma 2006 in 2014 prejel 72.151,59 evra, v triletnem obdobju predtem pa 10.119,00 evra.

Govorilo se je celo o 600 tisočakih
Nekateri mediji so ta teden medtem navajali neuradne informacije, da naj bi bili tudi honorarni prejemki finančnega ministra zelo visoki. Segli naj bi celo do 600.000 evrov. Aplikacija Supervizor, ki je razkrila prejemke šolske ministrice, njegovih prejemkov za zadnjih 12 let sicer ne navaja, zato je Mramor zaprosil, da se številka izračuna.

Po objavi podatkov naj bi se Mramor pogovoril s predsednikom vlade Mirom Cerarjem. Ta iz vrst koalicijskih poslancev že dobiva pozive, naj za vse člane vlade uporabi enaka merila kot za ministrico za izobraževanje, znanost in šport. Ta je odstopila, ker z očitki zaradi 636.000 evrov avtorskih honorarjev ni želela obremenjevati vlade in ministrovanja.

Cerar zaupa Mramorju
Predsednik vlade Miro Cerar je na tiskovni konferenci povedal, da kljub očitkom v javnosti še vedno zaupa finančnemu ministru Dušanu Mramorju. Pogrom nad ministrom ga je presenetil, tudi na splošno pa je "presenečen nad veliko mero manipulacije in poskusi diskreditacije vlade". "Očitno ta vlada nekoga zelo moti," je poudaril in dodal, da so bili podatki o njegovem premoženju že posredovani medijem in so bili ves čas javni. Zatrdil je, da je do zaslužka prišel na povsem korekten način. Enako verjame tudi za ministra Mramorja, zato tudi ne vidi razloga, da mu ne bi zaupal.

Grešni kozli niso rešitev
Kmetijski minister in predsednik SD-ja Dejan Židan je dogajanje v povezavi z ministroma Stanko Setnikar Cankar in Dušanom Mramorjem komentiral, da rešitev ni v tem, da se ministrica ali minister naredita za grešnega kozla. "Sporen se nam zdi sistem, ki ga je treba popraviti," je dejal. Po njegovih besedah se javni in zasebni sektor ne bi smela prepletati, kar pa se pri nas vendarle dogaja.

"Razprava je pokazala, da marsikdo v Sloveniji napačno razume tržno gospodarstvo. Tisti, ki menijo, da bodo s svojimi kompetencami na trgu uspešni, da bodo obogateli, naj tudi gredo na trg, brez tega, da so kot državni ali javni uslužbenci v varnem zavetju države," je poudaril Židan.

Sam si ne upa oceniti, ali je sporno, če je nekdo po sistemu, ki je napačen, dobil 10.000, 50.000, 100.000 ali pol milijona evrov. "Nisem jaz tisti, ki bi glede tega postavljal mejo," je opozoril Židan. Po njegovih besedah je napačno, da državni ali javni uslužbenci svoje znanje, ki so ga prav tako pridobili v javnem sistemu, prodajajo naprej zgolj za lastno korist.

"Tisti, ki delajo v javnem sektorju, že vnaprej vedo, da bodo imeli predvidoma nižje prihodke kot v zasebnem sektorju, bodo pa v javnem sektorju bolj varni in bodo verjetno imeli tudi boljše možnosti za napredovanje," je še dodal Židan.

Erjavec bo zahteval pojasnilo
Zunanji minister in predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je v izjavi za STA dejal, da je težava avtorskih pogodb na fakultetah očitno sistemska težava, ki jo mora vlada takoj odpraviti. Od finančnega ministra Mramorja pričakuje, da bo pojasnil zadevo.