Giorgio Napolitano, ki je na obisku v Sloveniji, je kot tretji tuji predsednik v zgodovini samostojne države nagovoril poslance v parlamentu. Spomnil je, da letos zaznamujemo 20 let diplomatskih donosov med državama in da smo v tem obdobju premostili pravne in psihološke ovire ter zagotovili razmere za obstoj narodnih manjšin.

"V zadnjih letih smo naredili korake k preseganju mračne preteklosti, v kateri smo se skoraj izgubili. Vesel sem, da sem s predsednikom Türkom sooblikovalec te sprave. Šlo je za pravo osvoboditev," je podoživel dogodke junija 2010, ko so predsedniki Slovenije, Italije in Hrvaške v Trstu govorili o skupni prihodnosti ter se poklonili žrtvam v preteklosti. "Napravili smo dokončno zarezo, ki jo je omogočil proces bolečega priznanja temačne preteklosti, ki smo se ga lotili skupaj. Ni bilo enostavno, bilo pa je potrebno."

Politični, gospodarski in varnostni odnosi so bili že prej odlični, meni Napolitano, a nas je bremenila teža preteklosti. "Trenutno živimo v drugačnem zgodovinskem obdobju, glavni junaki bodo prihodnje generacije. Vetrovi mednarodne finančne nestabilnosti vejejo proti gospodarstvom in spravljajo na kolena proizvodne sektorje," je orisal trenutno stanje.

Zato je po njegovem mnenju še posebej potrebno, da se Evropska unija razvija v smeri skupnega izvajanja deljene nadnacionalne suverenosti. "Le tesnejše povezovanje lahko prepreči nazadovanje Evrope in ji zagotovi vlogo ključnega akterja v svetovnem razvoju." Podpira tudi nadaljnje širjenje EU-ja na Balkan, gospodarsko krizo pa vidi kot možnost za zagon sprave vseh prebivalcev in kultur Balkana. "Slovenija je bila v teh letih uspešna pri navdihovanju novih kandidatk," je dodal.

Odnosi med državama so zelo dobri
Predtem sta predsednika na skupni novinarski konferenci odnose med državama označila kot zelo dobre, kot pomemben mejnik v odnosih pa sta izpostavila srečanje treh predsednikov pred dvema letoma. Tedaj so predsedniki po besedah Danila Türka naredili pomemben korak k spravi, se zavezali k evropski prihodnosti in ustvarili "duh Trsta".

Po letu 2010 so se po Türkovih besedah uspešno reševala tudi vprašanja manjšin, kar je označil kot "pomembno merilo kakovosti odnosov". Slovenski predsednik je še poudaril, da v Sloveniji tudi med krizo ne zmanjšujemo sredstev za manjšino, oba z Napolitanom pa sta pohvalila tudi prizadevanja italijanske vlade za sistematične rešitve na tem področju. "Pred nami je še veliko dela," je sicer priznal slovenski predsednik.

Plinski terminali še naprej delijo mnenja
Med odprtimi vprašanji v slovensko-italijanskih odnosih ostajajo plinski terminali v Tržaškem zalivu. Türk je glede tega ponovil stališče, da je "ideja gradnje plinskih terminalov slaba". Predsednik republike sicer verjame, da bosta državi v prihodnje lahko našli "pot naprej" tudi glede plinskih terminalov.

"Vsaka pot naprej pa zahteva nekaj dela, in prepričan sem, da bomo sredi septembra glede tega dosegli napredek," je dejal in pri tem namignil na dvostransko srečanje na ministrski ravni, predvideno za 17. september.

Napolitano pa se glede terminalov pred novinarji ni želel izreči. Dejal je, da je to v pristojnosti italijanske vlade. Povedal je še, da mu je vodja italijanske diplomacije Giulio Terzi omenil možnost, da bi se z energetskimi vprašanji ukvarjali ločeno od preostalih.

"Več, in ne manj Evrope"
O dvostranskih odnosih med državama sta se predsednika danes na Brdu pri Kranju pogovarjala tudi z zunanjima ministroma obeh držav, Karlom Erjavcem in Giulijem Terzijem. Predsednika sta se ob prvem državniškem obisku Napolitana v Sloveniji dotaknila tudi trenutnih razmer v Evropski uniji in nalog, ki čakajo povezavo.

"V Evropi potrebujemo več Evrope, in ne manj," sta se strinjala. Med konkretnimi nalogami, ki so povezane s tem, je Türk omenil graditev integriranega finančnega sistema, krepitev fiskalnega sistema in krepitev evropskih institucij.

Napolitano pa je dejal, da v Evropi zdaj bolj kot kdaj koli prej razumemo pomen krepitve fiskalne discipline. Povedal je še, da imata Rim in Ljubljana podobne poglede glede krize v evrskem območju ter fiskalne, bančne in finančne unije.