Aprila je bila iz registra izpisanih približno petina manj podjetnikov kot marca. Po podatkih Agencije za javnopravne evidence in storitve se je iz poslovnega registra marca izpisalo 2091 samostojnih podjetnikov, kar na medletni ravni predstavlja 82,5-odstotno rast. Aprila so se sicer izpisi nadaljevali, vendar manj intenzivno. Dejavnost je prenehalo opravljati 1694 samostojnih podjetnikov, to je 19 odstotkov manj kot marca, vendar še vedno 83,1 odstotka več kot pred letom dni. Največ jih je bilo v dejavnostih podjetniškega in poslovnega svetovanja, izobraževanja, športnih dejavnosti, umetnosti ter strežbe pijač in priprave hrane.

Pomoč v krizi: oprostitev prispevkov in temeljni dohodek

Vlada je v protiokoronske svežnje za pomoč gospodarstvu pri premagovanju krize vključila tudi samozaposlene. Zakon jim omogoča oprostitev plačila prispevkov za april, maj in junij ter pridobitev mesečnega temeljnega dohodka 350 evrov za marec oz. 700 evrov za april in maj.

Drugi sveženj ukrepov popravljal anomalije prvega

V tej krizi je bilo vidno, da je bilo najtežje pomagati ravno samozaposlenim, je za Radio Slovenja poudaril profesor Marko Jaklič z ljubljanske ekonomske fakultete. Tako so bili iz prvega svežnja izključeni vsi samozaposleni, ki delajo na primer po skrajšanem delovnem času ali ki opravljajo dejavnosti, pri katerih ni enakomernega mesečnega dohodka, saj so bili finančna merila vezana na februar 2020. To so v drugem svežnju popravili in razširili krog upravičencev do mesečnega temeljnega dohodka, spremenili določbo o tem, kaj pomeni bistveno zmanjšan obseg dejavnosti ter izenačili pogoje za uveljavitev pravice do oprostitve plačila prispevkov kot tudi pogoje za naknadno vračilo prejete pomoči s pogoji za dodelitev mesečnega temeljnega dohodka.

"Po novem imajo pravico do temeljnega dohodka tudi tisti, ki v zavarovanje za posamezni mesec niso vključeni za celotni mesec ali za polni zavarovalni čas, in sicer so upravičeni do sorazmernega dela izredne pomoči glede na delež vključitve v zavarovanje za posamezni mesec oz. do polnega zavarovalnega časa. Delež se za posamezni mesec določi upoštevaje povprečno dnevno število ur vključitve v zavarovanje v posameznem mesecu," spremembe za samozaposlene, ki jih je konec aprila prinesel drugi sveženj interventnih zakonov, opisuje pravnik Klemen Šuligoj.

Do pomoči pa niso upravičeni tisti s popoldanskim s. p.-jem, saj so v zavarovanje za polni zavarovalni čas vključeni na drugi podlagi, in sicer na podlagi delovnega razmerja.

Kaj pomeni zmanjšan obseg dejavnosti?

Spremenilo se je tudi določilo, kaj pomeni bistveno zmanjšan obseg opravljanja dejavnosti – če je v prvem svežnju veljalo, da se za to šteje vsaj 25-odstotno zmanjšanje prihodkov v marcu 2020 v primerjavi s prihodki v februarju 2020 ali vsaj 50-odstotno zmanjšanje prihodkov v aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v februarju 2020, pa po novem upravičenec izjavo poda na podlagi lastne ocene poslovanja. "Za upravičenost do pomoči tako primerjava s februarjem 2020 ne pride več v poštev," poudarja Šuligoj.

Samozaposlene je pred oddajo vloge za pomoč strah, ali bodo to pomoč morali pozneje vračati. Do pomoči so namreč upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 odstotkov glede na leto 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, pa jim pomoč pripada, če se jim bodo povprečni mesečni prihodki znižali za več kot 10 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke do 12. marca 2020.

"V praksi to pomeni, da bo samozaposleni, ki je na primer začel poslovati junija 2019, izračunal pogoj tako, da bo prihodke leta 2019 delil s številom mesecev poslovanja v letu 2019 (7 mesecev) in jih primerjal s povprečnimi mesečnimi prihodki v letu 2020 (prihodki leta 2020 deljeno z 12 meseci)," konkreten izračun opiše Klemen Šuligoj.

Če pogoji ne bodo izpolnjeni, bo moral upravičenec pozneje vrniti celotno pomoč. Vračati bo moral tudi, če si bo izplačal dobiček, kupil lastne delnice ali poslovne deleže, izplačeval nagrade za uspešno delo poslovodstvu.

Poroštva države za posojila

Drugi protikoronski sveženj predvideva tudi državno poroštvo za posojila, ko bo država pri posojilih mikro-, malih in srednjih podjetij dala poroštvo do višine 80 odstotkov glavnice, medtem ko bodo velika podjetja lahko dobila poroštvo za 70 odstotkov glavnice.

"V predlog zakona pa žal niso vključili naše pobude, da bi bil mogoč tudi odlog plačil za obveznosti iz lizinških pogodb, tako kot to velja za obveznosti do bank. In četudi se je sprva govorilo o možnosti odkupa terjatev, te možnosti prav tako niso zapisali v zakon," ob tem opozarjajo v Obrtni zbornici Slovenije.

V zbornici si želijo, da bi do pomoči države in do premostitvenih posojil lahko prišli vsi, ki jih je prizadela epidemija koronavirusa.

Neenakost pri najemninah

Mali podjetniki se ob izpadu dohodkov težko spopadajo tudi s plačilom najemnine za svoje prostore. Zakon sicer predvideva možnost oprostitve najemnine za obdobje od 13. marca do preklica epidemije tistim najemnikom, ki imajo poslovne prostore v lasti države ali občine. O oprostitvi bo odločal predstojnik upravljavca oziroma organ, ki je odgovoren za izvrševanje proračuna občine. "Naši člani, ki imajo v najemu poslovne prostore v zasebni lasti, pa nam ob tem sporočajo, da jih ta ukrep postavlja v neenak položaj, s tem pa se ustvarjajo tudi pogoji za nelojalno konkurenco," dodajajo v OZS-ju.