Pobudo za začetek postopka za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, podprto z več kot 3000 podpisi, so v DZ minuli teden vložili v največji opozicijski stranki SDS.

Skladno z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi je predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič seznam podpor zakonodajnemu referendumu posredovala ministrstvu, pristojnemu za vodenje volilne evidence, ki je preverilo oddane podpise. Predsednica DZ-ja je zatem že določila 35-dnevni rok za zbiranje podpisov volivcev v podporo zahtevi za razpis referenduma. Zbiranje podpisov bi steklo 1. oktobra in bi bilo mogoče vse do 4. novembra.

A kot kaže, bo ta rok brezpredmeten, saj je večina poslancev koalicije v parlament vložila predlog sklepa o nedopustnosti zakonodajnega referenduma o noveli zakona. Kot so zapisali v predlogu sklepa, se predlog novele uvršča v eno od štirih izjem, za katere ustava določa, da referenduma ni dopustno razpisati. 90. člen ustave namreč določa, da zakonodajnega referenduma med drugim ni možno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.

Poudarili so, da novela zakona odpravlja neskladnost z ustavo, ki jo je v odločbah leta 2011 in 2021 ugotovilo ustavno sodišče. O predlogu sklepa bodo poslanci odločali na četrtkovi izredni seji, ki bo sledila redni seji, je danes sklenil kolegij predsednice DZ-ja.

Poslanec SDS-a Andrej Hoivik je ob tem koaliciji očital, da ne sledi svojim obljubam, saj da je ob nastopu mandata obljubljala, da bo državljane povprašala o perečih temah. "Ostro nasprotujemo takšnim in drugačnim vzvodom, ko gre za reševanje vaše izvršilne veje oblasti," je dejal in napovedal, da bodo v četrtkovi razpravi o predlogu sklepa v SDS-u ostri.

Vodja poslancev NSi-ja Janez Cigler Kralj pa je na seji kolegija predsednici DZ-ja in koaliciji znova očital omejevanje dela opozicije in parlamentarnega nadzora. Predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi je v postopek vložila Klakočar Zupančič. DZ pa jo je potrdil dvakrat, prvič sredi julija, po vetu DS-ja pa vnovič v začetku septembra.

Novela zakona med drugim predvideva uvedbo mehanizma, po katerem lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi preiskave v uradnem listu več predlagateljev zahteva, da o skladnosti parlamentarne preiskave z ustavo in zakonom odloči ustavno sodišče. Ustavno sodišče mora o zahtevi odločiti absolutno prednostno, najpozneje v 60 dneh.

Pred odločitvijo ustavnega sodišča o zahtevi državni zbor ne more imenovati preiskovalne komisije. Če ustavno sodišče ugotovi, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom, pa ga razveljavi. S tem je postopek odreditve parlamentarne preiskave končan.