Če je pred skorajda 450 leti Trubar zmogel vse Slovence nagovoriti z Lubi Slovenci, potem moramo imeti moč to izpovedati tudi danes ne glede na vse razlike, ki so med nami.

Potem nas praznik reformacije ne razdružuje, ampak povezuje, je poudaril Geza Erniša. Ljudje se vse bolj zavedajo, da je vsebina protestantizma globoko povezana s slovenskim narodom, vse bolj tudi spoznavajo vrednote, ki so nas ohranile kot Slovence. Tudi ljudje zunaj Slovenije, ki poznajo delo Primoža Trubarja, pravijo, da imamo Slovenci srečo, da smo imeli v tistem času takega moža, pravi Erniša.

Sicer pa je z današnjo ordinacijo kaplanke in dveh kaplanov je v Sloveniji 15 evangeličanskih duhovnikov.

Duh reformacije in črka protestantov prispevala k razvoju slovenstva
Ministrica za kulturo Andreja Rihter je opozorila na izjemni kulturni pomen dediščine reformacije, saj so bili protestanti "prvi, ki so nas prešteli kot Slovence". Njim dolgujemo prve knjige in skupni knjižni jezik, je poudarila Rihterjeva na osrednji proslavi ob dnevu reformacije sinoči v Cankarjevem domu

Protestanti so na področja tiska, pismenosti, šole, glasbe in ne nazadnje tudi cerkvenih zakonov prinesli tehten premislek o prihodnjem duhovnem in fizičnem obstoju in razvoju naroda in začeli zapisovati slovenski zgodovinski spomin kot zavest o skupni usodi prebivalcev vseh slovensko prepoznanih dežel. To je bil tektonski premik, ki je utiril vso poznejšo slovensko zgodovino. Duh reformacije in črka protestantov sta odločilno prispevala k razvoju slovenstva in s tem vgradila pomemben del temeljev slovenski državi. Slovenci smo po Trubarju in z njim zares postali evropski narod, je med drugim poudarila Andreja Rihter.

Pogled v zgodovino k začetkom protestantizma
Profesor za biblijsko teologijo Martin Luther je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem Wüttenbergu obesil 95 tez o potrebni prenovi Cerkve in tako začel z reformnim gibanjem, ki je zaznamovalo nekaj naslednjih desetletij evropske zgodovine. Gibanje je privedlo do notranje preureditve Cerkve, pa tudi do nastanka novih cerkva: luteranske oz. evangeličanske, Zwinglijeve ter Kalvinove reformirane cerkve in anglikanske cerkve v Angliji. Nove ideje so kmalu prišle tudi v slovenski prostor, saj so jih prinesli študenti z nemških univerz, med njimi tudi osrednja osebnost slovenskega protestantizma Primož
Trubar.

V slovenskih deželah se je okrog leta 1580 večina kranjskih, štajerskih in koroških plemičev ter meščanov prištevalo med luterane, kmetje pa so ostajali zvesti katoliški veri. Največ protestantov se je ohranilo v Prekmurju, saj je to v 16. stoletju spadalo pod Ogrsko. Tam je
večina prebivalstva v nasprotju z rimsko-nemškim cesarstvom, kamor so spadale tudi slovenske dežele, sledilo veri svojih protestantskih zemljiških gospodov. Od vseh protestantskih cerkva je danes v Sloveniji največ pripadnikov Evangeličanske cerkve.