Kulturna ministrica Andreja Rihter je kot slavnostna govornica spomnila na izjemni kulturni pomen dediščine reformacije, saj so bili protestanti prvi, ki so nas prešteli kot Slovence. Njim dolgujemo prve knjige in skupni knjižni jezik, z reformacijo pa je povezan začetek šolstva na Slovenskem.

V umetniškem delu počastitve praznika premierno predvajali dokumentarni film o spominih na Primoža Trubarja v tistih nemških mestih, kjer so tiskali njegove protestantske knjige.

"Mi, ki v živo živimo informacijsko revolucijo, si znamo zlahka predstavljati, kaj je v svojem času pomenila iznajdba tiska: kadar tako temeljno posežeš v novo, se ne odpirajo le nova obzorja znanja, temveč je človek dobesedno prisiljen na novo premisliti samega sebe, predihati vrednote in pregnesti svet. Tako so protestanti v področja tiska, pismenosti, šole, glasbe in nenazadnje tudi cerkvenih zakonov prinesli tehten premislek o prihodnjem duhovnem in fizičnem obstoju in razvoju naroda in pričeli zapisovati slovenski zgodovinski spomin kot zavest o skupni usodi prebivalcev vseh slovensko prepoznanih dežel. To je bil tektonski premik, ki je utiril vso poznejšo slovensko zgodovino. Duh reformacije in črka protestantov sta odločilno prispevala k razvoju slovenstva in s tem vgradila pomemben
del temeljev slovenski državi. Slovenci smo po Trubarju in z njim zares postali evropski narod," je povedala Andreja Rihter.

Uvrstitev dneva reformacije v niz najpomembnejših državnih praznikov je po ministričinih besedah izjemno pomembna, a nikoli samoumevna. Vsakič znova je dobro opozoriti na pomen tovrstnih kulturnih premislekov - še prav posebej zdaj, ko smo sredi novega zgodovinskega procesa. Dan reformacije v tej perspektivi ni le spominski dan, temveč slavljenje kulturnega bitja globoko v srcu vsakega posameznika, naše usodno tehtne sposobnosti sobivanja in soustvarjanja z drugimi evropskimi narodi.

S pridružitvijo Evropski uniji maja prihodnje leto bodo na preizkušnji tiste posameznikove in narodove vrline, ki jim sledimo od prve slovenske knjige naprej, je dejala Rihterjeva in se vprašala, ali bomo znali razpirati nove prostore, namesto da bi se ljubosumno zapirali v stare. Ali bomo znali z enakim spoštovanjem, s katerim čuvamo kulturno dediščino, odpreti svoj kulturni prostor tudi drugemu in drugačnemu, da nas bogati in plemeniti, ter ali bomo znali
prepoznati, da ima vsaka doba svojo strast in svoj pogum.

Nacionalni program za kulturo, ki te dni potuje iz vlade v parlament, dokazuje, da smo programsko, gmotno in ustvarjalno dobro pripravljeni na te nove izzive. Z njim smo kulturi pripoznali vezni pomen številnih področij vsakdana, po svoje smo "legalizirali" njeno počezno naravo, je povedala ministrica.

Dan reformacije v Sloveniji praznujemo v spomin na 31. oktober leta 1517, ko je profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata wüttenberške cerkve obesil 95 tez o potrebni prenovi Cerkve. Ideje reformacije so se prek potujočih študentov, obrtnikov in liberalnih duhovnikov razširile tudi na Slovensko. Osrednja osebnost slovenskega protestantizma je Primož Trubar, ki se je leta 1547 pred preganjanjem katoliške cerkve umaknil v Nemčijo. Trubar je napisal in natisnil Katekizem in Abecednik, prvi slovenski knjigi sploh.