Bliža se konec tedna in znova se spoprijemamo z gnečo na slovenskih cestah. Odgovor, zakaj je tako, je predsednik AMZS-ja Andrej Brglez v oddaji Ob osmih na Prvem programu Radia Slovenija poiskal s skokom v zgodovino naše samostojnosti. Kot pravi, smo v devetdesetih zelo pogumno zastavili razvoj cestne infrastrukture, to pa je odprlo možnosti za vožnjo z osebnimi avtomobili – in tako smo jih v Sloveniji pridobili 1,2 milijona. "Če naša cestna infrastruktura ne bi bila tako dobra, razpredena, se to ne bi tako razvijalo. Sledil je celoten ekosistem: od razvoja trgovskih centrov in urbanizacije mest, podražitev nepremičnin v središčih mest, ker avtomobil to omogoča, graditev satelitskih naselij … potem pa nam je pošla sapa in vse se je samo še gasilo – odvisno od tega, koliko denarja je temu namenjala vsakokratna vlada."

Nato se je parcialno vlagalo v železnico in druga prevozna sredstva, a nekonsistentno, zato to ne vodi k dolgoročnejšemu, vsaj 20-letnemu cilju, dodaja Brglez.

Tretji avtocestni pas?

V delu stroke sicer že več kot desetletje opozarjajo na premajhne cestne zmogljivosti; nekateri pozivajo k tretjemu avtocestnemu pasu. "Pomembno se je vprašati, zakaj se stroka ne sliši in se zgolj javnosti – čeprav ta mora biti vključena – prepušča debata o smiselnosti graditve še enega pasu, ali to vodi v napačno smer, ker bo prihodnost brez avtomobila."

Kot dodaja Brglez, se izjemno počasi lotevamo vizije prihodnosti. "Ta vizija mobilnosti ne more sloneti samo na avtomobilih, pa tudi ne samo na vlakih in hitrih vlakih. Vključiti moramo tudi premislek, ali se bodo spremenile delovne navade, ali se bodo selili izobraževalni centri, kakšne bodo druge družbene spremembe, kaj želimo v gospodarstvu, ker danes črpamo ogromno denarja v proračun zaradi mobilnosti. Najti moramo torej drugačen model, ki bo vzdržen okoljsko in tudi finančno. Ko bomo imeli te odgovore, bo lažje najti odgovor tudi o tretjem ali četrtem pasu."

Brglez ob premislekih o prihodnosti navaja tudi ideje nekaterih proizvajalcev, ki bi namesto samega avtomobila ponujali storitev mobilnosti. "Posameznik ne bo lastnik avtomobila, temveč uporabnik nekega njihovega sistema. Že zdaj se gradijo modeli, ki bodo sloneli na finančni zmožnosti posameznika. Danes nekdo z avtomobilom za 100 tisoč evrov stoji v isti koloni kot nekdo z avtomobilom za 10 tisočakov. Prihodnost utegne biti drugačna. Tistim, ki si bodo lahko privoščili več za mobilnost, bo omogočala hitrejše prevoze globlje v mesto itn."

Več o vlogi policije, tudi o potrebi po avtocestni policiji, pa v tokratni epizodi Ob osmih s Tomažem Celestino. Ob osmih je tudi podkast.