
Zavod za zaposlovanje je lani izdal nekaj manj kot 44 tisoč delovnih dovoljenj in soglasij za tuje delavce pri nas, večinoma za delavce iz Bosne in Hercegovine, Kosova, Srbije ter Severne Makedonije. A trend kaže, da naši delodajalci zaposlujejo vse več kadra iz azijskih držav, na primer iz Indije, Bangladeša, Nepala in s Filipinov. Delavce iščejo vse bolj načrtno. 11. marca Slovenija odpira veleposlaništvo v Manili, hkrati pa Zavod za zaposlovanje tam načrtuje velik zaposlitveni dogodek z naslovom "Življenje in delo v Sloveniji".
Kot pravi Anka Rode, vodja področja zaposlovanja tujcev na Zavodu za zaposlovanje, bodo tam skupaj s preverjenimi delodajalci filipinskim migrantom, ki jih zanima naš trg dela, zagotovili verodostojne informacije o delovnih in življenjskih razmerah v Sloveniji ter o ustrezni pravni zaščiti. "Samo v preteklem letu smo na Zavodu namreč izdali 462 soglasij za filipinske delavce, in to je pomenilo kar 500-odstotno povečanje v primerjavi z letom prej. Okrepiti želimo zaposlovanje delavcev s Filipinov v Sloveniji s poudarkom na zaščiti njihovih pravic in zagotavljanju ustreznih delovnih razmer. Z nami gre namreč kar 25 delodajalcev iz Slovenije; gre za zelo ugledna podjetja, ki so lani imela več kot 2000 potreb po zaposlitvi. Ne nazadnje želimo okrepiti tudi medvladno sodelovanje s tem, da okrepimo varne migracije in predstavimo Slovenijo kot varno in predvsem želeno destinacijo za tuje migracije."
Anka Rode ob tem zanika, da so filipinski migranti pri nas bolj zaželeni od drugih zato, ker gre večinoma za kristjane. "Nikakor ni dejstvo, da so tam pretežno kristjani, spodbudilo tega sodelovanja. Lahko pa rečemo, da so izkušnje naših delodajalcev, ki že zaposlujejo filipinske delavce, zelo pozitivne, tako da verjetno gre tudi za neko sorodnost. Vendar pa se moramo zavedati, da gre za popolnoma drugačno družbeno ureditev, in ravno zaradi tega je naš namen, da jim pred prihodom v Slovenijo predstavimo tukajšnji trg dela, zdravstvo, izobraževanje, možnost in nastanitev, torej vse to, kar je pomembno za vsakega posameznika, ne glede na to, od kod pride. Slovenija ima namreč v ustavi in v zakonu o delovnih razmerjih napisano popolnoma nediskriminatorno obravnavo delavcev, kar je tudi pravilno."

Največje število delavcev sicer še vedno prihaja z Zahodnega Balkana, kjer bazen po besedah Anke Rode nikakor ni prazen. Tudi v azijskem bazenu iščemo enake profile delavcev kot drugod. "Pri nas močno primanjkuje varilcev, voznikov, orodjarjev, elektroinštalaterjev, kuharjev, zidarjev ... Privabiti želimo tudi visoko izobražene delavce: zdravnike, strokovnjake in strokovnjakinje za zdravstveno nego itn. V preteklih dveh letih se je priliv delavcev iz azijskih držav močno povečal. Močno se je povečalo število zaposlitev državljanov Indije, več kot 2054 soglasij smo izdali lani, leto prej 976, tako da se vidi, da so te številke izjemne. Ravno tako na primer Nepal – 1238 soglasij, Bangladeš ... Veliko je držav, od koder prihajajo delavci iz popolnoma drugačnega družbenega in socialnega okolja, ne poznajo naših in svojih pravic, tako da je Zavod za zaposlovanje za ta namen nadgradil Info točko za tujce na Dalmatinovi 4. Ta ponuja informiranje, ozaveščanje in posvetovanje, ne samo za delavce, tudi za naše delodajalce, saj menimo, da tudi družba v širšem pomenu potrebuje ozaveščenost o migrantih, da jih sprejema. Zlasti ob poudarku, da smo starajoča se družba."
Prav v domovih za starejše – te dni se na primer v enem od ljubljanskih DSO-jev dogovarjajo za prihod več delavk iz Nepala – bo integracija z občutkom za obe strani ključnega pomena za medsebojno zaupanje. "Naših dogodkov se udeleži kar veliko izvajalcev v socialnovarstveni dejavnosti, imajo pravzaprav različne izkušnje, gre namreč za izjemno zahtevno delo. Država je lani sprejela poseben zakon in ravno v okviru integracije za zaposlitev pri izvajalcih v socialni oskrbi ponuja tudi nastanitve in subvencije celo do 600 evrov za zaposlitev na tem področju. Omogoča tudi tečaje slovenskega jezika v državah izvora, se pravi, preden ljudje pridejo v Slovenijo. In to so pravzaprav vsi ukrepi, ki bodo – upajmo – močno pripomogli k temu, da se bodo tudi omenjena področja nekako ustrezno kadrovsko pokrila."
Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v podkastu Ob osmih.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje