V oddaji Ob osmih smo za pogled na slovensko politiko konec leta 2024 gostili nekdanjega predsednika države Boruta Pahorja. V svoji politični karieri je zasedal prav vse najvišje položaje v državi, tako da dobro pozna prednosti in pasti političnega dialoga. In tega prav veliko ni. Ko gre za demokracijo, je dejal Pahor, ta hip ne moremo reči, da smo v najboljši kondiciji.

Precej ostrih kritik je na račun rušenja demokratičnih institucij v parlamentu izrekla predsednica države Nataša Pirc Musar in se s tem, kot je v oddaji Ob osmih dejal nekdanji predsednik države, tudi sama znašla v nenavadnem položaju. Demokracija je odvisna tudi od delovanja institucij, meni Borut Pahor, in same institucije morajo s svojim delovanjem poskrbeti, da si zagotovijo spoštovanje. Pahor se je dotaknil govora predsednice republike Nataše Pirc Musar in pojasnil, da so se on in še nekaj drugih predsednikov odločili, da razen v izjemnih primerih parlamenta ne bodo nagovorili, razen če bi dobili jasno povabilo.
"Razlog počiva v funkciji predsednika republike, ki je ustavnopravno del izvršne oblasti, ampak s pičlimi pooblastili. Če želi s temi pooblastili kaj doseči, pa mora ravnati zelo skrbno. Zato nagovorov nismo delali. Če bi bil nagovor protokolaren, bi bil dolgočasen, če bi bil vsebinski, pa bi bil vedno zelo blizu meja pristojnosti predsednika. Mislim, da se je to prav zdaj zgodilo predsednici republike," je dejal Borut Pahor. "Ne moremo reči ničesar slabega ali kritičnega o tem, kaj je povedala, ampak dejstvo, da je govorila v prazni dvorani, kjer ni bilo vlade in največje opozicijske stranke, je to z vidika njenega položaja najslabše, kar se ji lahko zgodi. Predsednik republika mora paziti, vsaj praviloma se mu mora to posrečiti, da na neki način predstavlja vse. Zdaj se je zgodilo – tudi če je imela v vsakem stavku vse prav – da vlade in večjega dela opozicije protestno ni bilo zraven. To pa seveda ruši avtoriteto predsednika, ki je tukaj zato, da povezuje politični in državljansko narodno skupnost, zdaj pa so ji pomembni akterji dali vedeti, da ji to ne uspeva."

Pristranska raba poslovnika ni najboljša popotnica

Potez, ki nas vlečejo v predvolilni spopad, je v zadnjem času čedalje več. Ena od teh je bil tudi opozicijski predlog o razrešitvi predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. Tu je Borut Pahor, ki je bil tudi predsednik državnega zbora, postregel z zanimivim videnjem.
"Ne bi rad govoril ad personam, ne bi rad govoril o predsednici osebno, ki ji kdo očita, da je včasih malce razposajena, poredna ali nasmejana. Mislim, da je vse to znotraj nečesa, kar je v politiki legitimno. Ljudje smo pač različni, to ni problem," je dejal Pahor. "Problem pa je, ko gre za vodenje državnega zbora. Mislim, da se predsednici pozna, da je vstopila v parlament brez izkušenj. Ko gre za najvišje funkcije, se seniorski način najdlje ohranja pri vodenju parlamentov, in za to obstaja dober razlog. Parlament ni samo sledenje poslovniku, čeprav je to na prvem mestu. So tudi običaji, tradicije, uzance, ki jih je dobro poznati, da lahko predsednik parlamenta opravlja vlogo, ki je unikatna. Ne vodi koalicijskih poslancev, vodi vse poslanke in poslance z željo, da skupaj oblikujejo zlasti zakonodajne rešitve. Zdaj pa lahko vidimo, da je predsednica svojo vlogo razumela predvsem v tem, da skuša na neki način spraviti stvari skozi parlament tako, da bo to bolj ali manj prav vladi. Lahko opazujemo, da prihaja do sumov sistematične zlorabe poslovnika, in sicer v pristranske namene. To za položaj predsednika, ki bi moral skrbeti tudi za to, da opozicija zaradi šibkosti v parlamentu ni prizadeta, ni najboljša popotnica."

Grozi nam institucionalni deficit

Osti, ki letijo med kabinetoma predsednice republike in predsednika vlade, se že in se bodo lahko še bolj odražale pri eni od pristojnosti predsednika republike, to so predlogi imenovanja na nekaj najpomembnejših funkcij. Pred kratkim je tako spodletel predlog, naj guverner Banke Slovenije postane Anton Rop. Koalicija je imela svojo kandidatko, predsednica je šla mimo tega in se je naslonila na mnenje strokovne komisije.

"V desetih letih predsedniškega mandata sem bil deležen številnih, morda tudi upravičenih kritik, da imam preveč bližnje odnose s predsedniki vlade, tudi ko gre za ta vprašanja. Sodeloval sem s petimi predsedniki in predsednico vlade. Ko je šlo za imenovanja, pa sem imel dobre odnose s poslanskimi skupinami kljub kritikam, da preveč upoštevam mnenja poslanskih skupin. Ampak če smo realni, pri kadrovskih odločitvah, ko predsednik ali predsednica republike predlaga kandidatke ali kandidate, državni zbor pa jih izvoli ali ne, imamo tukaj vzajemno odgovornost. Predsednik lahko vztraja, ampak če nima podpore v parlamentu, kandidati za določene funkcije ne bodo izvoljeni, ker bo sčasoma prišlo do nezaupanja pri kandidaturah, lahko pridemo do institucionalnega deficita, ko bodo voditeljski položaji ostajali prazni," je opozoril Borut Pahor."To se lahko zgodi predsednici, če v kratkem ne bo našla nekega načina, da to nezaupanje preseže, tako na relaciji do predsednika vlade kot do poslanskih skupin."

Seveda lahko kdaj kakšen kandidat tudi ne uspe, ampak če pride do vtisa, da je neuspeh posledica osebnih sporov in da je bil določen predlog poslan samo zato, da se pokaže moč, se bo na koncu pokazalo, da izgubljajo vsi, predsednica republike, predsednik vlade in ne nazadnje državni zbor, saj bodo na koncu vsi morali razlagati, zakaj voditeljice ali voditelji institucij niso izvoljeni. Zdaj prihaja izvolitev novega varuha človekovih pravic, ki potrebuje 60 glasov, kar je zelo zahtevna kandidatura, kjer je potrebnega veliko usklajevanja, zato si Pahor želi, da bi Nataši Pirc Musar uspelo, da bi razumela, da ima seveda pravico predlagati tistega, ki želi, ampak brez posluha v državnem zboru kandidat ne bo izvoljen. Tu mora iti v neke kompromise, seveda bo deležna tudi graje, ker bo že kdo ocenil, da ali oni kandidat ni pravi, ampak ji drugega ne preostane, ker je tak pač naš sistem, ki od institucij – vlade, parlamenta, predsednika – terja, da sodelujejo. Seveda sistem dovoljuje tudi nasprotovanje, ampak zgodovina je pokazala, da deluje bolje, če akterji sodelujejo.

O tem, kako Borut Pahor vidi vodenje slovenske zunanje politike in tudi, kako bi po njegovem politika morala komunicirati na družbenih omrežjih, pa v celotnem pogovoru v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.