"Z zdravniško stavko se je dodatno zmanjšala dostopnost do zdravstvenih storitev in s tem zdravstvena varnost državljank in državljanov." To je v urejenih razmerah vedno alarm za vlado, poudarja Božidar Voljč. Ob zastrašujočih zgodbah o zdravniških napakah pa meni, da se je motiti človeško.

Napake je treba analizirati

"V zdravstvu delajo samo ljudje. Napak se je zgodilo že veliko. Nihče ne more zagotoviti, da se ne bodo več dogajale. Ob vsaki napaki pa je potrebna poštena analiza vseh okoliščin. Vzpostaviti je treba mehanizme, da se v takih okoliščinah ta napaka ne more več ponoviti. To je temelj kakovosti." Po njegovem se v priznanem sistemu kakovosti stanje preverja vsako leto. Če popravkov ni, je to slabo, poudarja. "Napake, ki so se zgodile, je treba obžalovati, vendar upam, da bo poštena analiza pripeljala do tega, da bo takih napak čim manj." Po njegovem je najslabše, če se ob napaki zgodi medijski pogrom. "Zakaj? Zato, ker bi potem tisti, ki so kaj naredili narobe, to najraje skrili pod preprogo. Mi hočemo imeti krivca, da ga križamo." Takih napak, kot so se zgodile, pa je v slovenskem zdravstvu malo, poudarja Voljč.

Najdaljša stavka v zgodovini Slovenije

"Vsaka stavka v zdravstvu bolnikom tako ali drugače omejuje dostop do potrebnih zdravstvenih storitev in s stališča zdravstvenih potreb ljudi in s stališča splošne zdravstvene varnosti je vsaka stavka nekoristna, škodljiva, nepravična in v nasprotju z voljo in potrebami tako bolnikov kot družbe."Po Voljčevih besedah komisija za medicinsko etiko z etičnega stališča stavke ne more opredeliti drugače, kot jo je; med drugim je ocenila, da naj vsak prevzame svoj del odgovornosti za posledice, tako vladna stran kot zdravniški sindikat Fides. "Tukaj je odgovornost obojestranska. Ne smemo vedno govoriti le o zdravnikih, o vladi in tistih, zaradi katerih so te razmere nastale, pa se ne govori." Po mnenju Voljča je treba poiskati skupne točke. "Na teh je treba graditi in doseči sporazum, sprejemljiv za obe strani."

V zdravstvenih zavodih se očitno pripravljajo na dolgotrajno stavko. Nekateri se že sprašujejo, kako bodo na primer organizirali delo poleti. Kot odgovarja Voljč, stavka ni zajela vseh zdravstvenih ustanov, nujne operacije tečejo. "Res je, da je dostopnost slabša, ampak zaradi čakalnih dob imamo te težave že dolgo." Odgovornost za razmere je na vladi, ocenjuje. "Ne moremo iskati odgovornosti zgolj pri zdravnikih. Recimo, da se zgodi napaka. Moral bi biti operiran zaradi raka, pa nisem bil, rak pa se je medtem tako razširil, da operacija skoraj ni več smiselna. Tukaj bo zelo težko kriviti posameznega zdravnika."

Prihodnost slovenskega zdravstva

"Obstaja nevarnost, da smo pred zelo hudo krizo zdravstva, če ne bomo ustrezno ukrepali." Voljč pravi, da v primarnem zdravstvu, ki je izjemno pomembno, že dolgo primanjkuje zdravnikov. "Napaka je že pri vpisu na medicino. Sprejemajo samo odličnjake. S tem si fakulteta vnaprej zagotovi, da bodo izpiti krasno tekli. Ampak odličnjaki potem želijo v poklicu narediti kariero, ki je primarno zdravstvo na deželi ne zagotavlja." Po njegovem bi bilo treba pogoje za vpis na medicino spremeniti tako, da se lahko vpišejo tudi tisti, ki niso odličnjaki, imajo pa empatijo, ki je potrebna za dobrega zdravnika. "Ko sem jaz delal na deželi, smo imeli vse pokrito z zdravstvenim varstvom. Zdravniki so bili povsod. Zdaj obmejni predeli izumirajo, mladih tam ni. Ampak to ni motilo nobenega predsednika vlade ali države do zdaj."

Več v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.